Zaradi zahteve lastnikov treh cerkvenih objektov po določitvi pripadajočih zemljišč deloma tudi na območju osrednje ljubljanske tržnice ni jasno, kdaj bi Mestna občina Ljubljana dejansko lahko začela graditi kontroverzno parkirno hišo pod tržnico. Kot smo že poročali, so Nadškofija Ljubljana, Stolni kapitelj Ljubljana in Stolna župnija Ljubljana sprožili postopek določitve pripadajočih zemljišč na šestih zemljiščih okoli objektov, ki so v njihovi lasti.
Eno od teh zemljišč je tudi parcela, ki zajema celotno ljubljansko tržnico. Dokler vprašanje lastništva na tej parceli ne bo razrešeno, občina ne more pridobili gradbenega dovoljenja, so potrdili na Magistratu. Priznali so, da jih je zahteva po določitvi pripadajočih zemljišč, ki jo je omenjena trojica na ljubljansko okrožno sodišče vložila že junija 2016, presenetila. »Težko razumemo, da je bil sprožen postopek, za katerega smo prepričani, da ne bo uspešen. Poteze nadškofije ni mogoče komentirati,« so povedali na občini. Na vprašanje, zakaj od leta 2016 tega zapleta niso javno razkrili, so na občini odgovorili, da so zadevo reševali znotraj ustreznih postopkov. Dodali so, da kljub dosedanjim pogovorom med občino in nadškofijo do morebitnega sporazuma ni prišlo.
Slabe izkušnje s parkirno hišo na Kongresnem trgu
Blaž Gregorc z nadškofije je januarja zatrdil, da »navedeni predlog ni povezan z gradnjo podzemne garaže«. Dodal je, da se trojici predlagateljev za določitev pripadajočega zemljišča zdi »neetično zadevo na kakršen koli način razčiščevati prek medijev«. A dejstvo, da je nadškofija našla način, s katerim je vsaj začasno ustavila projekt prenove tržnice, ki vključuje tudi gradnjo parkirne hiše, v resnici ni presenečenje.
Nadškofija je bila že leta 2011 uspešna s pritožbo na izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo parkirne hiše pod tržnico. Ministrstvo za okolje in prostor je gradbeno dovoljenje celo odpravilo. Takrat so na nadškofiji pojasnili, da so se na dovoljenje pritožili, ker so ocenili, da varnosti semenišča in stolnice ni bilo posvečeno dovolj pozornosti. Skrbelo jih je, da bi se tudi na stolnici in semenišču pojavili razpoke in vdori vode, ki so jim bili priča na uršulinski cerkvi in bližnjem samostanu v času gradnje parkirne hiše pod Kongresnim trgom.
Dolžina tovrstnih postopkov odvisna od več dejavnikov
Kdaj bo postopek določitve pripadajočega zemljišča končan, ni jasno. Na občini so pojasnili, da je postopek na okrajnem sodišču šele v začetni fazi. Prav tako ni znano, kolikšen del parcele tržnice naj bi prestavljalo pripadajoče zemljišče. »Predlagatelji se v predlogu niso opisno opredelili, kateri del predlaganih zemljišč naj bi bil predmet postopka določitve pripadajočega zemljišča,« so pojasnili na občini, kjer so dodali, da trojica svojo pravico do pripadajočega zemljišča utemeljuje »predvsem na zgodovinskih dejstvih iz 18. stoletja in še prej ter na pretekli rabi«. »Več bo znanega po izvedenskem mnenju izvedenca geodetske stroke,« so prepričani na občini.
Na okrajnem sodišču, ki vodi omenjeni postopek, pravijo, da tovrstni postopki trajajo različno dolgo. Njihova dolžina je odvisna od več dejavnikov. Pomembno je denimo, ali se pripadajoče zemljišče določa le k eni ali več stavbam, ali je v stavbi že vzpostavljena etažna lastnina, ali v postopku določitve pripadajočega zemljišča nastopa večje število udeležencev, ali je pri ugotavljanju dejanskega stanja potrebno sodelovanje več sodnih izvedencev, ali zemljiškoknjižni lastnik aktivno sodeluje v postopku in ali sodni izvedenec lahko pridobi dokumentacijo iz časa gradnje. Trenutno imajo na ljubljanskem sodišču odprtih 683 postopkov, v katerih se določajo pripadajoča zemljišča.
Občina ne bo vrgla puške v koruzo
Čeprav ni jasno, kdaj bo občina lahko pridobila gradbeno dovoljenje, projekta gradnje parkirne hiše pod tržnico, prenove tržnice in dozidave Mahrove hiše ne nameravajo postaviti na stranski tir. »Še naprej si bomo prizadevali prenoviti osrednjo ljubljansko tržnico in izboljšati pogoje življenja in dela, predvsem pa urediti urbani prostor na območju Vodnikovega trga, Zmajskega mostu in Plečnikovih tržnic. Ob tem bomo sledili ciljem trajnostne gradnje, prav tako pa ohranjanju osrednje kulturne dediščine,« so zagotovili na ljubljanski občini, kjer celoten projekt na območju tržnice glede na podatke v osnutku proračuna za leto 2019 ocenjujejo na 31,4 milijona evrov.
