Usoda z Unescovim znakom nagrajene razstave Moja Ljubljanica še vedno ostaja negotova. Razstava je del Doživljajskega središča Ljubljanica, ki ga je sofinanciral finančni mehanizem EGP 2009–2014. V skladu s pravili evropskega financiranja bo odprta vsaj pet let, do konca leta 2021. V nasprotnem primeru bi morala vrhniška občina, ki je vodilna partnerica projekta, pri njem pa sodelujejo še Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML) in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, vračati sredstva. Toda cilj partnerjev naj bi bil, da se razstava ohrani in naj bi med drugim prispevala k razvoju turizma, dolgoročni skrbi za kulturno in naravno dediščino ter zaposlovanju. Za zdaj pa ni še nobenega zagotovila, da bo tudi po izteku prihodnjega leta Moja Ljubljanica ostala v Cankarjevem mestu.
Nerazumevanje dediščine?
Glede na besede kustosinje iz MGML Irene Šinkovec ima za to zasluge občina zaradi neodzivnosti pri odgovoru na vprašanje, kakšne načrte imajo na Vrhniki z razstavo po izteku petletnega obdobja. Kot smo že poročali, jim je MGML zaradi slabih izkušenj v minulih letih, ko se je zapletalo s podaljšanjem projektnega sodelovanja, postavil rok, da morajo do letošnjega novembra predstaviti pisne smernice. Za zdaj ne kaže, da jih bo občina pravočasno poslala, kajti župan Danijel Cukjati je na vprašanje, kdaj bodo predstavili strategijo razvoja za obdobje po letu 2021, odgovoril, da »glede na to, da razstavo upravlja MGML, se od njih pričakuje, da predstavijo strategijo«.
Cukjati kljub temu pravi, da ima občina namen upravljati razstavišče, »vendar ne v takšni obliki, ko nima nikakršnih pravic in nosi samo tveganje in stroške«. Irena Šinkovec na to pravi, da ne ve več, kaj hočejo, kajti »ves čas poslušam, da želijo večji vpliv, ne znajo pa povedati, kaj naj bi ta vpliv bil«. In pojasnjuje, da MGML upravlja le vsebinski del razstave, organizacija, vpetost v lokalno okolje in financiranje pa naj bi bili v domeni občine. Odločena je, da bo MGML razstavo odpeljal z Vrhnike, če občina do novembra ne bo predstavila načrta za razvoj razstavišča.
»Le odločijo naj se, ali tako visoko strokovno razstavo želijo imeti in na kašen način jo želijo vključiti v lokalno skupnost ali je ne želijo. Po eni strani ne dajo ničesar od sebe, po drugi želijo imeti vpliv kot v drugih občinskih javnih zavodih,« pravi in dodaja, da občina MGML tretira kot izvajalca. »Mi nismo izvajalec, ampak avtor in partner projekta,« pravi. Takšen odnos vidi kot nerazumevanje pojmov javni interes in dediščina. Kot pravi, bi imela razstava precej večji komercialni učinek, če bi jo postavili v Ljubljani, a so jo želeli umesiti na Vrhniko, ker ima ta po njenih besedah velik potencial naravne in kulturne dediščine, ki jo želijo obuditi in ohraniti, »da bodo ljudje čez 30 let razumeli, s čim imajo opraviti«.
Cukjati bi mel glavno besedo
Občina ima MGML očitno res za izvajalca, kajti župan pravi, da razstavišče trenutno upravlja »podizvajalec«, ki ima z MGML sklenjeno pogodbo. Sprva je bila to zadruga Za.Polis, zdaj zavod NaNovo. Cukjati se z izborom upravitelja ni strinjal. Prepričan je, da bi morala imeti občina glavno besedo pri upravljanju, ker je »skoraj v celoti nosila stroške gradnje in postavitve razstave«.
Toda projekt Doživljajsko razstavišče Ljubljanica se je v največji meri financiral iz evropskih sredstev (skoraj 850.000 evrov, kar je 59 odstotkov), občina je prispevala dobrih 380.000 evrov (26 odstotkov), MGML pa z delom slabih 200.000 (14 odstotkov), nekaj tisoč evrov sta dodala še biotehniška fakulteta in MGML. Občina financira še obratovanje razstave, sprva je za to namenjala 80.000 evrov na leto, zdaj 60.000. Razstava je postavljena v nekdanji šivalnici, ki jo je občina preoblikovala v kulturni center.
