Dela se bodo predvidoma začela še pred poletjem, gradnja pa bo trajala več let. Stanovnik bo kandidiral tudi na letošnjih volitvah, kajti projekt želi izpeljati do konca. Z motokrosom se na najvišji ravni ne ukvarja več, a mu je od relija Dakar ostala navada, da pije mate čaj.
Vaša občina je ena manjših. Ali to pomeni, da je vaše delo kaj lažje?Ne. Prepričan sem, da je še bolj zahtevno, ker je stik z občani neposreden. Vse prileti takoj na najvišjo raven, ker na vmesnih ravneh nimam veliko sodelavcev. Po eni strani je to dobro, po drugi pa bolj naporno. Treba je vedeti, da gre večji odstotek proračunskih sredstev za delovanje občine. Imamo podobno število nalog kot večje občine, a manj sodelavcev. Gledano v odstotkih se nam zmanjšuje tisti del denarja, ki ga porabljamo za investicije. Treba je biti zelo natančen, da stvari tečejo, kot je treba.
To pomeni, da greste težko po cesti, ne da bi vas kdo ogovoril?Saj to je super, tudi če me ogovorijo z negativnimi zadevami, ker lahko v tem primeru reagiramo. Najlažje je, če človek pove, za kakšen problem gre, in predlaga rešitev. Najslabše je, ko so nekateri posamezniki od rojstva žalostni. Tam pa ni pomoči.
S kakšnimi problemi se po navadi občani obrnejo na vas?Vsakemu je njegov problem največji, kar je razumljivo. Nekaj dni imamo resno zimo, kar ljudje občutijo na lastni koži. Bolj kot to, da nimamo kanalizacije. Ker njihove odpadne vode odtečejo ne glede na to, ali imamo kanalizacijo ali ne. Ko pa zimska služba povzroči, da se meter snega pojavi pred njihovim vhodom, nastopi težava, sploh če v hiši živijo starejši ljudje. Takšno težavo moramo rešiti takoj, ne glede na to, ali je vikend in ali je župan na dopustu ali bolan. To nam gre, je pa včasih malo bolj zahtevno.
Omenili ste kanalizacijo. Kakšno je stanje v občini?Lahko se pohvalimo, da smo edina občina v zahodni kohezijski regiji, ki je v prvem pozivu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prišla do tega, da so za našo občino zagotovljena sredstva za izvedbo projekta čista Ljubljanica, tretji sklop. Projekt čaka na preverjanje na ministrstvu za okolje in prostor, potem bo šel na službo vlade za razvoj in kohezijsko politiko. V izvedbo projekta gremo po pravilih, ki veljajo za črpanje kohezijskih sredstev. Ta pravila so zapletena, izredno precizna. Država, evropska komisija in občina želijo imeti vse po predpisih, ker si nihče od nas ne želi, da bi bilo treba kasneje zaradi neupoštevanja pravil kakšna sredstva vračati.
Kdaj naj bi se projekt začel?Mislim, da bo pred poletjem znan izvajalec. Že zdaj izvajamo primarni vod kanalizacije. Ob regionalki imamo že kar nekaj narejenega. Usklajujemo se z direkcijo za ceste, kajti gremo v sočasno gradnjo. Tam, kjer direkcija gradi pločnik ali kolesarsko stezo, sočasno vgrajujemo primarni vod. Velika gradbišča se bodo, verjamem, odprla pred poletjem. Bo pa trajalo nekaj časa. Občina bo štiri leta eno samo gradbišče. Potrebovali bomo veliko potrpežljivosti občanov in občank.
Koliko odstotkov občine je zdaj pokrite s kanalizacijo?Kanalizacije praktično nimamo. En delček občine je pokrit z nekaj mešane kanalizacije, da bi imeli čiščenje odpadnih voda, pa ne. Smo ena redkih občin v ljubljanskih urbani regiji, ki tega nima. To je naša nujna naloga.
Kolikšna bo pokritost s kanalizacijo, ko bo projekt izpeljan?Dosegli bomo skoraj 98-odstotno pokritost, v dveh aglomeracijah nad 2000 prebivalci bomo ta odstotek celo presegli.
To je bil glavni projekt vašega mandata?Lahko rečemo, da je to zgodovinski projekt naše občine. Ne verjamem, da bo še kdaj tako visoko ovrednoten projekt v naši lokalni skupnosti, ocenjujemo ga na več kot 12 milijonov evrov. Verjamem, da bo v občini pustil poseben pečat.
Tudi vaši občani se vozijo v službo v Ljubljano. Jim zastoji povzročajo velike težave?Vsi, ki prihajamo s tega dela in se vozimo v Ljubljano, čutimo težavo, ker je Brezovica vozel, skozi katerega ne moreš normalno. Z županom Brezovice se izredno dobro povezujeva. Verjamem, da se bomo skupaj hitro veselili novega uvoza na Lukovici, ravno na meji med brezoviško občino in našo. Leta 2019 bodo začeli graditi izvoz na avtocesto, kar bo dvignilo tudi vrednost naših nepremičnin in bistveno olajšalo vsakodnevno pot v Ljubljano in nazaj.
Si obetate več priseljevanja?V zadnjem letu in pol opazujemo, da se potomci staršev, ki so bili rojeni v našem okolju, vračajo. Ker čutijo korenine in veliko možnost za svoje otroke. To je pozitivno za starejše in tudi za vnuke. Mladi ljudje čutijo korenine, ki so povezane s tradicijo, zgodovino. Zato lahko tako okolje ostaja ruralno. Z občinskim prostorskim načrtom, ki je v izdelavi, bomo regulirali naš prostor tako, da tukaj ne bo večstanovanjskih stavb, ker želimo ostati ruralni. In nočemo preveč obremeniti naše infrastrukture. Želimo parcele za eno- ali dvostanovanjske objekte. Računamo, da se občina lahko razširi do pet tisoč prebivalcev. Torej lahko sprejmemo še okoli tisoč ljudi. Nočemo pa tega delati stihijsko, da bi se to odrazilo na infrastrukturi za šolske in predšolske otroke. Raje bomo več investirali v dnevno varstvo, posvečeno starejšim občanom. Občinski prostorski načrt je naravnan tako, da se kupi zemljišče, na katerem bo zgrajen večgeneracijski center s centralnim vrtcem, dnevno oskrbo in 24-urno oskrbo starejših občanov.
Nameravate kandidirati za nov mandat?Z veseljem in veliko mero odgovornosti stopam na pot v smeri drugega mandata. Bilo bi neodgovorno, če bi v največjih bitkah, ki smo jih bili za kohezijska sredstva, pustil, da bi se morda ta sredstva porabila na napačen način in bi bila potem občina sankcionirana oziroma bi bilo treba ta sredstva vračati. Mislim, da druge poti, kot da kandidiram, ni.
Ste profesionalni župan?Da. Ne znam si predstavljati neprofesionalnega župana pod pogojem, da moraš biti dopoldne v drugi službi. Lahko si župan, če si dopoldne dosegljiv občanom in drugim akterjem. Če prideš ob petih popoldne v službo, ko sodelavcev ni več tukaj, ne moreš biti župan in nisi župan. Če imaš podžupana profesionalno zaposlenega, je v takem primeru v resnici on župan. Župan mora biti na tekočem.
Pred seboj imate na mizi mate čaj. Ste se ga navadili piti na reliju Dakar v Južni Ameriki?Da. Njihova miselnost mi je všeč, sploh miselnost argentinskih Slovencev. Že četrta generacija govori slovensko in spoštuje naše običaje. Spoštujem njihove običaje in zato pijem mate čaj.
Verjetno vam je všeč tudi okus.Tega ne bi mogel reči, ker je to specifičen okus. Všeč mi je učinek tega čaja. V Ljubljani sem srečal predsednika uprave velikega mednarodnega podjetja. Ravno tako je pil mate čaj. Vprašal sem ga, zakaj. Rekel je: »Ker moji sodelavci pijejo kavo, jaz pa moram biti v razmišljanju vedno korak pred njimi.« Mate čaj bistri misli, da določeno energijo. Ne evforijo, ampak bistro energijo.
