Mestna občina Ljubljana načrtuje celovito prenovo območja Baragovega semenišča in Gospodarskega razstavišča, ki meri približno 10,5 hektarja in predstavlja eno ključnih razvojnih območij severno od mestnega središča. Cilj projekta je preobrazba danes deloma degradiranega prostora v sodobno urbano četrt z raznoliko rabo. Na javni razgrnitvi prostorskega načrta, ki je minuli teden potekala v prostorih četrtne skupnosti Bežigrad na Vojkovi cesti, pa so prebivalci Bežigrada opozorili na vrsto odprtih vprašanj in strahove, ki spremljajo načrtovano gradnjo.
Z dobrih 1000 na 200 javnih parkirnih prostorov
Ena osrednjih tem je bila parkiranje. Prebivalci opozarjajo, da je območje že danes prometno obremenjeno, razmere z mirujočim prometom pa napete. Stanovalec v Detelovi ulici je opozoril, da je makadamsko parkirišče za Gospodarskim razstaviščem zaradi obnove železniške postaje, ko sta na tej lokaciji izginili dve večji parkirišči, že zdaj (pre)obremenjeno. Dodaten pritisk pa povzročajo tudi odmevnejša sejemska dogajanja. Strahov in dvomov žal ni uspelo pomiriti niti predstavnikom projekta, ki sicer poudarjajo, da bo večina parkirnih prostorov umeščena v podzemne garaže in da mestna politika spodbuja zmanjševanje odvisnosti od avtomobilov, tudi s sistemom »parkiraj in se pelji« (P+R). A številni stanovalci temu nasprotujejo, saj je v novem načrtu predvidenih le dvesto parkirnih prostorov v javni garaži. Po njihovem mnenju bi zmanjševanje števila parkirnih prostorov brez ustreznih alternativ lahko vodilo v še večji kaos na ulicah. Opozarjajo tudi na slabo nadzorovano parkiranje in pomanjkanje učinkovitih ukrepov mestnega redarstva. V komentar o preobremenjenosti predvsem v času sejemskih dejavnosti se je vpletel tudi direktor Gospodarskega razstavišča Iztok Bricl, ki je odločno negiral obtožbe in se je izgovarjal na nagovarjanje obiskovalcev sejma, naj uporabljajo sistem P+R, prav tako naj bi se z Mestno občino Ljubljana dogovarjali za posebne dodatne prevoze.
Otroško igrišče v Severnem parku že poka po šivih
Drugo pomembno vprašanje so bile zelene in športne površine. Del območja, ki ga danes prebivalci uporabljajo za rekreacijo, naj bi se po načrtih preoblikoval ali celo pozidal. Stanovalci poudarjajo, da že zdaj primanjkuje odprtih površin za šport in prosti čas, nova pozidava pa bi pritisk še povečala. Posebno kritični so do zmanjševanja zelenih površin na račun stanovanj in poslovnih objektov, saj menijo, da načrt ne zagotavlja dovolj prostora za kakovostno bivanje. »Severni park z otroškim igriščem že danes v popoldanskem času in lepem vremenu poka po šivih. Priseljevanje nekaj več kot 700 ljudi pa bo še dodatno prispevalo k skoraj že nevzdržnim razmeram,« so bili kritični. Predstavniki občine zatrjujejo, da so zelene površine načrtovane v skladu s prostorskimi standardi in da bo na severnem delu območja urejen park, vendar dvomi ostajajo.
Veliko pozornosti je bilo namenjene tudi osončenju obstoječih stavb, predvsem na naslovih Linhartova cesta 8 in Linhartova cesta 10. Prebivalci se bojijo, da bodo nove višje stavbe bistveno zmanjšale količino sončne svetlobe v njihovih stanovanjih. Izpostavili so vprašanja glede izdelanih študij osončenja in njihove zanesljivosti. Po njihovih izkušnjah naj bi podobni elaborati v preteklosti že podali preveč optimistične napovedi, dejansko stanje po gradnji pa je bilo drugačno. Ob tem so opozorili tudi na zakonodajne spremembe, ki vplivajo na določanje strank v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj, ter izrazili skrb, da morda ne bodo ustrezno vključeni v nadaljnje postopke. Predlagatelje projekta so spomnili na izkušnjo stanovalcev v Šiški, ki so bili kot deležniki v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja izključeni.
Razstavišče in turški partner Dekon
Pomemben del razprave se je dotaknil tudi sodelovanja Gospodarskega razstavišča s turškim podjetjem Dekon in interesa javno-zasebnega partnerstva. Pri načrtovanih spremembah na območju Gospodarskega razstavišča je direktor Iztok Bricl pojasnil, da so bile prvotne ambicije bistveno bolj radikalne, a so jih omejitve varovanja kulturne dediščine usmerile v drugačne rešitve. »Na Gospodarskem razstavišču smo si sprva želeli porušiti obstoječo dvorano in jo nadomestiti z večjo sodobno kongresno dvorano,« je dejal. A ker so praktično vsi objekti na tem območju zaščiteni, rušenje ni bilo mogoče, zato so se odločili za prizidek. Pomemben del načrtovane prenove predstavlja tudi gradnja dveh stolpov ob Dunajski cesti. »V višjem, približno 65 metrov visokem stolpu je predviden hotel s štirimi zvezdicami,« je povedal Bricl in dodal, da bo investitor turško podjetje Dekon. Drugi stolp bo namenjen stanovanjem. »Mestna občina Ljubljana je odobrila, da se v drugem stolpu zgradi okoli 120 stanovanjskih enot, v katerih bo živelo med 250 in 300 stanovalci,« je pojasnil.
Ob tem je Bricl zavrnil morebitne pomisleke o lastniških povezavah med investitorjem in Gospodarskim razstaviščem. »Ne gre za isto podjetje,« je poudaril. »Je pa res, da smo že leta 2017 skupaj s turškim partnerjem ustanovili skupno podjetje Dekon.Si, v katerem ima Gospodarsko razstavišče 50-odstotni delež, drugo polovico pa turški Dekon.« Kot je pojasnil, namen tega podjetja ni povezan z nepremičninskimi projekti, temveč z razvojem kongresne dejavnosti. »Gre za podjetje, ki služi predvsem privabljanju kongresov iz tujine,« je sklenil.