»Marijo bi radi postavili na tako imenovano izvorno mesto. Ampak za to niso bili izpolnjeni pogoji,« vztraja župan Mengša Bogo Ropotar. Prav vprašanje, kam naj se vrne Marijino znamenje, je v zadnjih letih preraslo vprašanje kulturne dediščine in je v zadnjih mesecih postalo ena bolj opaznih lokalnih političnih zgodb – tudi v času, ko se že počasi začenja ogrevati teren pred lokalnimi volitvami.
Marijino znamenje ima v Mengšu dolgo zgodovino. Civilna iniciativa, ki jo vodi nekdanji župan Janez Per, poudarja, da je bilo znamenje na Glavnem trgu postavljeno leta 1857 in je tam stalo skoraj stoletje. Leta 1955 so ga odstranili, pozneje pa prestavili v bližino cerkve. Za iniciativo je bila vrnitev na Glavni trg predvsem vprašanje poprave zgodovinske krivice in ponovne vzpostavitve krajevne identitete.
Po njihovih navedbah je bila vrnitev na prvotno mesto aktualna že v času prejšnjega župana Franca Jeriča, ko je potekala prenova Slovenske ceste. Župnija Mengeš naj bi leta 2019 podprla prestavitev, kip pa so poslali v restavratorsko delavnico, kjer so ga obnovili. Civilna iniciativa je ves čas vztrajala, da bi moral biti po obnovi vrnjen tja, kjer je stal prvotno. Toda na poti do tega se je zapletlo.
Od starega mesta do tretje lokacije
Prav tu se razhajata pogleda obeh strani. Janez Per in njegovi somišljeniki opozarjajo na zgodovinsko dokumentacijo in kulturni pomen znamenja. Občina pa poudarja, da danes Mengeš ni več takšen, kot je bil pred 150 leti. Na izvorni lokaciji je danes križišče Slovenske in Prešernove ceste oziroma povezave, kjer poteka promet. Po Ropotarjevih besedah bi bile za postavitev potrebne rekonstrukcija križišča, sprememba prometne ureditve in odstranitev semaforjev. »Ti pogoji pomenijo, da ni semaforjev, kar pa ne pride v poštev,« pravijo na občini Mengeš, kjer tudi opozarjajo na prometno varnost. Križišče je bilo v preteklosti že prizorišče smrtne prometne nesreče, zato občina po njegovih besedah ne more podrediti prometne varnosti želji po vzpostavitvi zgodovinskega stanja. Tudi zato je Ropotar znova pojasnil, da je občina sprva iskala možnost postavitve znamenja na lokaciji ob cerkvi. »Občina je že dobila soglasje župnika, ampak je potem očitno podlegel civilni iniciativi in je soglasje umaknil,« pravijo na občini, kjer so nam potrdili, da so za lokacijo ob cerkvi imeli tudi že kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, vendar brez soglasja lastnika zemljišča, v tem primeru cerkve, postavitev ni bila mogoča.
Ker je znamenje tako ostalo v negotovem položaju, je občina iskala novo rešitev. Na pobudo občanov jo je našla na Trdinovem trgu, približno 50 metrov od cerkve. Gre za občinsko zemljišče, za katero ima občina kulturnovarstveno soglasje, zato je postavitev po Ropotarjevih besedah izvedljiva brez poseganja v zasebno oziroma cerkveno lastnino. Civilna iniciativa s takšno rešitvijo ni bila zadovoljna. Na račun tega je iniciativa podala tudi kazensko ovadbo na državno tožilstvo, ki pa jo je tožilstvo zavrglo.
Zdaj, ko je Marijino znamenje našlo svoje mesto, občina napoveduje drugo fazo, ureditev okolice. V zemljo bo treba položiti električne kable, ki zdaj z varne razdalje »objemajo« znamenje, prav tako se bo preuredila tudi okolica (novo tlakovanje), vse to s ciljem, da občani v tem historičnem delu Mengša »pridobijo urejen prostor za druženje in srečevanje pod okriljem Marije Brezmadežne«, so še povedali na občini Mengeš.