V Mariboru, kjer bi objekt za energijsko izrabo odpadkov postavili poleg sortirnice komunalnih odpadkov Snage na Teznu, si obetajo, da bodo s tem poleg rešitve izziva ravnanja z odpadki, ki jih zdaj odvažajo v tujino, rešili tudi vprašanje oskrbe z energijo. Tako bi namreč radi pridobivali toploto za daljinsko ogrevanje in oskrbo s toplo sanitarno vodo ter električno energijo.
"Imamo primer že ene delujoče sežigalnice v Celju, ki ima s tem tudi najnižjo ceno ogrevanja za svoje prebivalce. Za Maribor, ki ima daljinsko ogrevanje, je tukaj priložnost za pridobivanje toplote in cenejše ogrevanje naših gospodinjstev. Če bi danes sežigalnica stala, bi bila cena nižja tako ravnanja z odpadki kot ogrevanja gospodinjstev," je na današnji novinarski konferenci s potrditvijo prijave na razpis izpostavil župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič.
Po besedah direktorja Javnega holdinga Maribor Andreja Rihterja je vedno težje odvažati odpadke v tujino, zato so veseli, da je država objavila razpis za energijsko izrabo odpadkov doma. V ta namen sta javni podjetji Energetika Maribor in Snaga ustanovila projektno podjetje EIOM, ki bo vodilo aktivnosti v tej smeri in tako po besedah Rihterja zagotovilo transparentnost projekta.
Koncesija naj bi bila podeljena za 30 let, obrat za sežig pa je treba po besedah Rihterja postaviti in zagnati v sedmih letih po podelitvi koncesije. Gradnja obrata v Mariboru s kapaciteto 50.000 ton gorljivih odpadkov letno naj bi po trenutnih ocenah stala okoli 90,8 milijona evrov. "Želimo, da bo projekt potekal transparentno in pred javnostjo. Zato bodo vključeni vsi zainteresirani, tudi laična javnost in vsi nevladniki, ki skrbijo za okolje," je zatrdil Rihter.
Direktor EIOM in Snage Vito Martinčič je pojasnil, da Maribor nima deponije za odlaganje odpadkov, zato je odvisen od prevzemnikov. "To se je v lanskem letu izkazalo kot zelo trnovo početje, kajti zapiranje držav za prevzem odpadkov je povzročilo izredno rast cen in kopičenje odpadkov, kar povzroča tudi požare," je povedal.
Direktor Energetike Maribor Jože Hebar je dodal, da bo toplota iz sistema energijske izrabe odpadkov pomagala sistemu daljinskega ogrevanja v Mariboru ne samo znižati oz. ohraniti cene na sprejemljivi ravni, ampak tudi nadomestiti zemeljski plin. "Na ta način bi zmanjšali našo uvozno odvisnost, zmanjšali bi tveganja volativnosti cen zemeljskega plina, ki smo jim bili priča v zadnjih letih, in šli na pot razogljičenja in ponovne uporabe, tudi upoštevajoč načelo, da odpadke obdelamo in uporabimo čim bližje tam, kjer nastanejo," je dejal.
"Ta del energijske izrabe odpadkov je še manjkal, zdaj pa bomo na ta način dobili celovit koncept, ki bo omogočal res krožno gospodarsko ravnanje z odpadki," je povedal vodja laboratorija za zgorevanje in okoljsko inženirstvo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru Niko Samec. Kot je dejal, obstajajo danes za energijsko izrabo odpadkov dobro uveljavljene in preverjene tehnologije, ki izpolnjujejo stroge okoljske zahteve.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo naj bi z javnim razpisom za izbiro koncesionarjev za izvajanje gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki ga je objavilo avgusta lani, izbralo tri koncesionarje za sežig skupno 140.000 ton odpadkov letno. Pričakovati je, da bo koncesija za drugo območje podeljena za obstoječo sežigalnico v Celju, za gradnjo novih pa sta pokazala zanimanje Maribor in Ljubljana.
Ljubljanski župan Zoran Janković je danes ob robu odprtja polnilnega parka za alternativna goriva v Stanežičah potrdil prijavo na razpis. "Mi smo dali vlogo s ponosom. Verjamem, da tudi Maribor in Celje. Mislim, da bomo v roku tega meseca vsi trije župani s svojimi ekipami predstavili te projekte, zakaj to delamo, kako delamo, ker za svoje smeti moramo sami poskrbeti," je dejal.