Ključavničar Rado Nevenkič večino dela opravi na terenu. Poleg izdelave ključev je njegova glavna naloga menjava ključavnic ter pomoč strankam, ki se po nesreči zaklenejo v stanovanje ali iz njega.
Ko se je pred 30 leti prvič zaposlil, so bile elektronske ključavnice redkost. Prevladovale so običajne, ki jih je bilo mogoče odpreti z uporabo navadnih svedrov. »Veliko je bilo tudi starinskih ključavnic, ki smo jih lahko odprli z vitrihom ali pa z že izdelanimi ključi – eden od 60 je ključavnico že moral odpreti,« je Nevenkič opisal začetke dela. Kljub današnji boljši opremi je bilo takrat odpiranje preprostejše: »Vedel si, kakšen mehanizem je notri. Danes to izveš šele, ko odpreš vrata.«
Ključe so v preteklosti izdelovali na roke, saj so imele elektronske stroje le večje tovarne. »Danes stroj na eni strani sam prebere ključ, na drugi strani pa obreže surovi ključ in naredi kopijo,« je pojasnil. Da izdelajo kopijo, mora imeti surovi ključ pravi profil. Vse pogostejši pa so primeri, ko primernega surovega ključa nimajo, ker je ključavnico izdelal neznani proizvajalec. »Največkrat gre za poceni ključavnice s Kitajskega. Potem ugotavljamo, kateri profil bi bil lahko ustrezen,« je reševanje problema pojasnil sogovornik.
Turisti izgubljajo ključe
Starejše ključavnice so lahko brez okvar zdržale tudi 30 let, medtem ko elektronske večkrat odpovejo. Danes se ključavnice pogosto menjava tudi zaradi turistov, ki izgubljajo ključe in ker se posamezniki pogosteje zaklenejo iz stanovanja. »Elektronska vrata ali tista z bunko na zunanjem delu se ob zaprtju avtomatično zaprejo. Takoj ko je kdo malo raztresen, hitro pozabi, da ima ključ zunaj, in se zaklene,« je enega od razlogov za porast popravil navedel sogovornik.
Kadar odklepajo zaklenjeno stanovanje, ključavničarja nihče ne sme opazovati med delom. »So bili že primeri, ko je kdo hotel v stanovanje, ki ni bilo njegovo,« je povedal. »Če ne morejo dokazati, da je stanovanje njihovo, ali ne želijo, da je pri odpiranju prisotna policija, vrat ne odprem.«
Koliko dela ima, je odvisno od več stvari. Ključavničar je ocenil, da ima dnevno povprečno dve do tri stranke, včasih več ali pa nobene. »Če me kdo pokliče in sem zaseden, preverim pri drugem ključavničarju, ali ima čas,« je o sodelovanju s konkurenco spregovoril Nevenkič.
Čevljarstvo in ključavničarstvo
Ključavničarstvo je danes pogostejši poklic, kot je bil v preteklosti. »Oče je družinsko podjetje zagnal leta 1964. Ker se mi je zdel poklic zanimiv, sem se zanj odločil tudi sam,« se spomni ključavničar Boštjan Belič, ki dejavnost opravlja v Podhodu Ajdovščina.
Rdeče obarvana trgovina, ki je hkrati tudi delavnica, je razdeljena na dva dela. Na levi strani od vhodnih vrat je manjši kotiček namenjen hitremu popravilu čevljev, dolgi pult pa delu s ključi. Na steni za pultom so obešeni številni surovi ključi različnih velikosti. Te so v preteklosti v večini uvažali z Madžarskega, danes pa tudi iz Italije, Nemčije in Švice.
Ključavničarski poklic gre z roko v roki z brušenjem nožev in ekspresnim popravilom čevljev. Povpraševanje po slednji dejavnosti je močno upadlo. »Nisem čevljar, opravljam le hitra popravila. Včasih so bili podplati drugačni, ženskim čevljem so se petke menjavale enkrat na mesec. Danes prevladuje lepljenje,« je povzel sogovornik.
V 42 letih, odkar se ukvarja s ključavničarstvom, so se po Beličevem mnenju najbolj spremenili avtomobilski ključi. »Včasih jih je bilo več. Recimo, zastava 101 in jugo sta imela za vsaka vrata drug ključ – torej štirje različni ključi na avto,« se je spomnil. »Zdaj je eden in še ta elektronski. Ker so dražji, jih ljudje bolj čuvajo.«
Stanovanjski ključi se medtem niso bistveno spremenili. »Standard je od zmeraj enak, ključavnica pa enake oblike,« je povedal Boštjan Belič in odložil ključavnico za vrata na pult. »Osnovna oblika je, že odkar se spomnim, taka. Sestave notri ne moreš kaj dosti spreminjati,« je pojasnil.
Elektronika manj zanesljiva
Prav tako se ves čas pojavlja nova, najrazličnejša elektronika za zaklepanje vrat, recimo z aplikacijami in prstnimi odtisi. »Mi se ukvarjamo predvsem z mehaniko in elektroniko, ki omogoča naknadno vgradnjo, kjer je še vedno omogočen dostop s ključem,« je povedal sogovornik. »Ključ je še vedno najzanesljivejši način vstopa. Elektronika je odvisna od baterije, pri prstnem odtisu lahko denimo rana povzroči težave,« je dodal.
Zato Podgoršek verjame, da je verjetnost, da bi običajne ključavnice zamenjali za elektronske ali da bi umetna inteligenca nadomestila poklic ključavničarja, zelo majhna. »Ljudje smo ključe vedno potrebovali in še jih bomo. Ključavnice se prej ali slej pokvarijo, ključi se izgubijo,« je zaključil.
