Slavnostna otvoritev je bila 28. oktobra 1905. Zaradi velike koncertne dvorane v dvoriščnem delu, ki je dolga leta veljala za največjo v Ljubljani in celo na Balkanu, je hotel kmalu postal center družabnih srečanj in javnih prireditev. Ljubljanska inteligenca, umetniki in predstavniki višjih slojev pa so se zbirali v kavarni in restavraciji hotela.
Med boljšimi hoteli v Evropi
Hotel se je z lahkoto primerjal z modernimi hoteli po Evropi. Imel je več kot 100 sob prve kategorije, stanovanja in jedilne salone, restavracijo, veliko kavarno, vinsko klet, razne kopeli, električno razsvetljavo, dvigalo za goste in velik vrt. V hotelu so imeli sprva hleve za konje, pozneje pa avtomobilsko garažo, kar je bila za tiste čase redkost. Posebnost hotela je bila tudi centralna kurjava.
Lastnica hotela, delniška stavbna družba Union, je dala gostinske prostore do oktobra 1906 v zakup Antonu Kampošu, sledil mu je Rajmund Granigg. Njegov naslednik je bil do marca 1908 Josip Uhrman, za njim začasno Karel Govekar. Maja 1909 je upravljanje hotela in gostinskih prostorov prevzel Ivan Bračič.
Namesto plače odstotki od prometa
Opravljal je delo ravnatelja hotela in za to namesto plače prejemal odstotke od letnega izkupička. V njegovem času se je v gostinskih prostorih točilo več vrst piva, poleg uniona še piva mengeške pivovarne, meščanske pivovarne iz Plzna in pivovarne Reiningshaus iz Gradca. Ker je Bračič prevzel najem hotela Ilirija, je avgusta 1910 gostinstvo prevzel knjigovodja Janko Bogataj. Ko je čez dva meseca odšel v vojsko, ga je nadomestil Ludvik Cunder, njega pa Friderik Mayer, prej vodja restavracije v Kazini.
Vedno zasedeni dvorani hotela
Po njegovem odhodu si je koncesijo razdelilo več najemnikov, in sicer je kavarno, restavracijo in hotel vodil Ivan Fiala, vinsko klet Josip in Anton Kajfež, brezalkoholno gostilno pa katehet Ignacij Zaplotnik. Kasneje je vse posle prevzel Ivan Fiala.
V slavnostni veliki in mali dvorani so se odvijala zborovanja raznih društev, svoje prostore pa je imela tu tudi Slovenska krščansko socialna zveza (njen predsednik je bil Janez Evangelist Krek). Tu so se največkrat zbirale katoliško usmerjene organizacije, od Slomškove zveze, kmečke zveze do Krščanske ženske zveze, krščanskega tobačnega delavstva… Poleg sestankov in zborovanj so tu prirejali tudi miklavževanja, maškarade in druga praznovanja.
V kavarni za goste 250 časopisov
V obdobju pred drugo svetovno vojno se je hotel še vedno ponašal s 100 modernimi sobami s centralnim ogrevanjem, tekočo toplo in hladno vodo, kadjo in telefonom. Gostom je ponujal tako imenovano »pisalno sobo«, v kateri jim je bil na razpolago pisalni stroj, ob nedeljah pa so imeli gostje hotela na voljo lastnega brivca. Pozor: v znameniti kavarni so lahko prebirali več kot 250 različnih časopisov iz vse srednje Evrope. Poleg hotela je stalo tudi 30 modernih garaž in bencinska črpalka. Veliko koncertno dvorano so po letu 1935 namenili kinematografskim predstavam. V tem času je restavracijo in vinsko klet vodil Pero Šterk.
Hotel z znamenitimi gosti
Po drugi svetovni vojni je bil to hotel, v katerem so prenočile številne znane osebnosti: Bill Clinton, modni kreator Nino Cerruti, Roger Moore, dalajlama, španski kralj Juan Carlos I., Geraldine Chaplin, švedski kralj Carl XVI. Gustaf in kraljica Silvia, monaški princ Albert II., princ Oranski in princesa Maxima, Umberto Eco, kraljica Elizabeta II. s soprogom, danska prestolonaslednica Mary, Joe Cocker, Leonard Cohen, norveški kralj Harald V. in kraljica Sonja, italijanski predsednik Giorgio Napolitano, Leticia Calderón (Esmeralda), Iggy Pop, skupina Deep Purple, Josip Broz - Tito, Agatha Christie, Kirk Douglas, Orson Welles, Ray Charles, Louis Armstrong, Bob Dylan, Sting, Claudia Schiffer, Luciano Pavarotti, Ivo Pogorelich, Eros Ramazzotti, Bryan Adams, Carla del Ponte, Riccardo Muti, Zubin Mehta, Iron Maiden, Lenny Kravitz, orkester newyorške filharmonije, Billy Idol…
