Krakovo ne slovi kot kavna vas, temveč kot solatna vas. Toda že nekaj tednov se tam praži kava. V Mali pražarni na Krakovskem nasipu vsak teden enkrat Sabin Alexandru Minea spraži sveža zelena kavna zrna. Ob vprašanju, ali tedaj Krakovo diši po kavi, se zasmeji: »Ne, kje pa. Ko se kava praži, diši bolj po kostanju. Šele ko se melje, zadiši kot kava.«
Mala pražarna je prava mikro pražarna. V njej je le stroj za praženje kave, vreče zelenega zrna, lesen pult in aparat za espresso, kjer vam pripravijo kavo za na pot. Na policah ob steni pa stojijo vrečke s sveže praženo kavo. »Moj cilj je, da bi se Ljubljančani navadili na okus sveže pražene kave,« pripoveduje Sabin Alexandru Minea, po rodu iz Romunije. V Ljubljano se je po dokončanem študiju v Bukarešti preselil pred petimi leti, v Slovenijo pa je prišel zaradi ljubezni do Slovenke. »Kava je v vso zgodbo prišla pred tremi leti, ko sem šel na kavo v Cafetino. Imajo res dobro kavo. Toda na spletu sem bral oceno njihove kave in nekdo se je pritoževal, da kave ne pražijo sami. Zdelo se mi je zanimivo, začel sem raziskovati mini pražarne in kar potegnilo me je v kavno zgodbo. Mogoče zato, ker sem vedno rad kuhal. In ko sem raziskoval kavo, sem ugotovil, da je praženje kave zelo podobno kuhanju,« se spominja. Ker v Ljubljani ni mogel najti službe, se je odločil, da bo odprl svoje podjetje. Prijavil se je v program Erasmus za mlade podjetnike in omogočili so mu, da je šel v Bruselj v uk h kavnemu distributerju, ki ga je povezal z mestnimi mini pražarji: »To je bilo zelo poučno. Spoznal sem vse vidike delovanja malih pražarn.« Vrnil se je v Ljubljano, izdelal poslovni načrt, iskal lokacijo in pred tremi tedni odprl Malo pražarno. Zdi se mu, da je mesto pripravljeno na mini pražarne: »Ljudje so se naveličali navadne kave in si želijo več. Posebno mlade zelo zanima drugačna kava.«
Slovencem prijazna kava
V pražarnici trenutno ponuja dve sorti kave: etiopsko in kostariško: »Etiopska kava iz Sidama je kompleksnejša. Poznavalci bi rekli, da je bolj sadna. Za povprečnega pivca kave pa je kisla in tega niso vajeni. Kava iz Kostarike iz regije Tarrazu pa je, kot radi rečejo, kava z okusom kave.« In kakšna je? »Je smetanasta, klasične arome, temna. To je Slovencem prijazna kava.« Namenoma se ni odločil za zdaj priljubljene specialne kave, saj je prepričan, da ljudje niso vajeni tako ekstremnih okusov. Zato je izbral kavo iz Kostarike, ki na prefinjen način pokaže, kakšna je lahko kava. Šele ko se kavopivci navadijo te, jim ponudi etiopsko kavo. »Ko jih bosta osvojila ta dva okusa, pa bom lahko ponudil še širši izbor kav, tudi zelo specialnih,« načrtuje in dodaja, da je njegov namen ponuditi odlično sveže praženo kavo po zmerni ceni: »Če želim ljudi prepričati, da začnejo piti sveže praženo kavo, jim ne morem nemudoma ponuditi najdražjih kav.«
S sveže praženo kavo ne misli tega, da jo spraži vsak dan. »Vem, da je veliko debate o tem, koliko časa je pražena kava še sveža. Menim, da ima pražena kava enak okus vsaj tri mesece po praženju. V tem času se okus ne spremeni tako dramatično, da bi povprečen pivec to zaznal. Želim pa, da Ljubljančani zaznajo razliko med sveže praženo kavo in tisto, ki jo prodajajo v trgovinah. Slednja je stara tudi leto dni ali več.« Svojo sveže praženo kavo seveda tudi zmelje po želji kupca. Večina si želi mleto kavo za pripravo turške kave. A je prepričan, da se bo tudi to sčasoma spremenilo: mladi že sprašujejo po filterkavi, poleti pa po hladno varjeni kavi, ki bo očitno pijača ljubljanskega poletja.
