Da bi se omogočila plovba, bo treba na obeh vodnih krakih – glavnem rečnem toku skozi staro Ljubljano in na Gruberjevem prekopu – zgraditi zapornice oziroma splavnice, ki bodo lahko dvigale in spuščale ladje. Poleg tega je predvidena še gradnja novega nizkega jezu pod sotočjem, na okljuku pri Štepanjskem naselju. Tu in pri zapornicah na Gruberjevem prekopu je predvidena tudi gradnja dveh manjših hidroelektrarn.
Trije novi objekti na Ljubljanici
Na glavnem toku Ljubljanice bi splavnice za dviganje in spuščanje ladij postavili na lokaciji obstoječih Plečnikovih zapornic pri Cukrarni. Podoba starih zapornic se ne bi bistveno spremenila, bi pa na Ambroževem trgu pred Palačo Cukrarna postavili splavnice, ki bodo omogočale prehod do deset metrov dolgih ladij.
Še pred dvema letoma je bila na tem mestu predvidena tudi gradnja manjše hidroelektrarne, a po razpisnih dokumentih ni več predvidena. Predvideni sta tudi zamenjava in avtomatizacija obstoječih zapornic, kar pa je v domeni direkcije za vode in ni del občinskega projekta.
Nove zapornice na Gruberjevem prekopu so predvidene nekoliko nižje od točke, kjer sedaj stojijo obstoječe. Nove zapornice skupaj s splavnico so predvidene na začetku Poljanskega naselja, tu pa naj bi bila postavljena tudi hidroelektrarna z močjo nekaj manj kot pol megavata in prehod za ribe. Predviden je tudi nov most za pešce in kolesarje.
Pod sotočjem prekopa in glavnega toka približno pri Osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha v Štepanjskem naselju je predvidena še gradnja novega nizkega jezu. To lokacijo občinski projekt sicer imenuje »Pri toplarni«, saj v relativni bližini na drugi strani Zaloške ceste stoji ljubljanska toplarna.
Ta jez je potreben, da bi umiril rečni tok za potrebe plovbe, tu pa je predvidena tudi še druga manjša hidroelektrarna, tokrat z dvema turbinama in skupno močjo okoli 0,6 megavata. Tudi tu naj bi bil postavljen prehod za ribe, strugo Ljubljanice pa bi poglobili vzdolž celotnih Fužin.
Zapornice bi tudi dvignile gladino
Ladje, ki bi uporabljale splavnice, bi bile dolge največ deset metrov in široke pet metrov, imele največ 0,6 metra ugreza ter hitrost največ osem kilometrov na uro.
Gradnja novih zapornic bi med drugim za približno pol metra dvignila gladino Ljubljanice na toku pred Ljubljano in naj bi s tem pomagala k boljši namočenosti Ljubljanskega barja. Kasneje bi se lahko, če bi se tako odločili, gladina dvignila že za dodatnega pol metra. Na MOL predvidevajo, da bi nova ureditev omogočala tudi boljši nadzor reke v času visokih voda. Nove ribje steze bi omogočile tudi prehod rib, ki sedaj preko zapornic ne morejo.
Začetek gradnje v dveh letih
Rok za oddajo ponudb je 17. september, izbrani ponudnik pa naj bi imel devet mesecev časa za izdelavo projekta. To se sklada z napovedmi, ki jih je marca letos dal direktor Energetike Ljubljana Srečko Trunkelj, ki je takrat povedal: »V letu 2028 ali 2029 naj bi se začela gradnja teh objektov in leta 2031 bi morala biti krožna plovna pot aktivna ter bi jo lahko začeli uporabljati.« Celotna investicija, ki predvideva tudi energetsko izrabo Ljubljanice, je bila ocenjena na okoli 54 milijonov evrov, pri njej pa poleg Energetike Ljubljana sodelujejo še MOL, direkcija za vode in Elektro Ljubljana.
