Po študiji švicarskega inštituta Crowther Lab se bodo do leta 2050 temperature v večini svetovnih mest močno povišale. Najbolj drastične spremembe napovedujejo ravno Ljubljani, kjer naj bi bil najtoplejši mesec za osem stopinj Celzija toplejši, povprečna letna temperatura pa naj bi se dvignila za 3,5 stopinje Celzija. Izredno povišanje temperatur je po študiji Crowther Laba skoncentrirano ravno na območju srednje Evrope in Balkana, kjer naj bi bilo podnebje leta 2050 podobno tistemu v teksaških mestih oziroma mestih tisoč kilometrov južneje.
Temperature se v mestih hitreje dvigajo
Sam epicenter tega povišanja je ravno Ljubljana, čeprav se tudi mestom v okolici ne piše dobro. Do leta 2050 naj bi se v Zagrebu povprečne temperature v najtoplejšem mesecu dvignile za 7,3 stopinje Celzija, v Milanu za 7,2 stopinje, v Beogradu in Novem Sadu za 7,9 stopinje… Dunaj naj bi imel takrat podobno podnebje kot Skopje, kjer bo podobno vroče, kot je danes v teksaškem Dallasu. Helsinki bodo po podnebju podobni današnjemu Dunaju, London pa mediteranski Barceloni, ki se bo medtem po temperaturah spremenila v avstralski Adelaide. Nič nenavadnega torej, če bi Finska postala vinorodna dežela.
Klimatolog Aljoša Slameršak, raziskovalec na avtonomni univerzi v Barceloni, pravi, da so napovedi inštituta Crowther Lab precej skladne z napovedmi Agencije za okolje Republike Slovenije (Arso), ki je novembra lani objavila oceno podnebnih sprememb v 21. stoletju, in z zgodovinskimi trendi. »Od leta 1961 do leta 2011 se je povprečna temperatura v Sloveniji višala s hitrostjo 0,04 stopinje na leto. To pomeni, da se je v zadnjih 50 letih podnebje segrelo za dve stopinji Celzija. Ocena, da se bo povprečna temperatura v Ljubljani v naslednjih 30 letih dvignila za 3,5 stopinje, ne odstopa od zgodovinskega trenda,« pravi Slameršak.
Nekoliko bolj v študiji Crowther Lab po njegovem mnenju odstopa napoved o povišanju temperatur v najtoplejšem mesecu v Ljubljani, čeprav tudi ta scenarij po besedah našega sogovornika še zdaleč ni nemogoč: »Upoštevati moramo klimatologijo mest, ki je drugačna od klimatologije širšega območja. Pri koncentriranih in nenaravnih površinah pride do pojavov toplotnih otokov v mestu. Ko si soočen še z globalnim dvigom temperatur, v mestih pride do še večjih temperaturnih nihanj.«
Naše območje se nadpovprečno hitro segreva
Najvišja povprečna dnevna temperatura v Ljubljani glede na obdobje 1981 do 2010 je v mesecu juliju in znaša 27 stopinj Celzija. »Če temu dodate 8 stopinj, dobite temperaturo 35 stopinj Celzija. Temperature nad 40 stopinj Celzija po tem scenariju ne bi bile nič posebnega. Ob zadnjem vročinskem valu so recimo bile povprečne dnevne temperature okoli 5 stopinj Celzija višje od povprečja v mesecu juniju,« pravi sogovornik, ki postreže tudi z razlago, zakaj naj bi se temperature najbolj dvignile prav v Ljubljani: »Slovenija je nadpovprečno izpostavljena vplivu klimatskih sprememb v regiji, ker se nahaja ravno v dveh klimatskih conah, kjer se podnebje najbolj segreva: to sta severni Mediteran in alpsko območje. Tako lahko hkrati pričakujemo več padavin, več sušnih obdobij in nadpovprečno segrevanje ozračja. Predvidevamo lahko tudi po tri daljše vročinske vale na leto.«
Skrb vzbujajoči scenariji, ki jih napovedujejo klimatologi, niso neizogibni, so pa zelo verjetni glede na to, kako slabo izpolnjujemo zaveze o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Študija Crowther Lab predpostavlja, da države ne bodo v celoti izpolnjevale zavez pariškega sporazuma, ni pa upoštevala najslabšega mogočega scenarija izpustov v prihodnje. »Slaba novica je, da Slovenija z zmanjševanjem izpustov ne more vplivati skoraj nič na podnebne spremembe. Odvisni smo predvsem od evropske podnebne politike. Naš interes bi moral biti, da Evropo prepričamo o čim bolj radikalnih ukrepih, problem pa je, da že obstoječe zaveze pri nas zelo slabo izpolnjujemo – od zmanjševanja emisij iz prometa do rabe obnovljivih virov energije,« je kritičen Slameršak.
