Ljubljana je po kakovosti zraka zopet pristala na dnu lestvice. Skupno se namreč na lestvici uvršča na 652. od skupno 761. mest, potem ko je bila lani na 709. mestu. Lestvica kakovosti zraka v evropskih mestih po pojasnilih EEA omogoča primerjavo mest na podlagi izpostavljenosti prebivalstva ključnim onesnaževalom, kot so delci PM 2,5, dušikov oksid in prizemni ozon, ter povezanega tveganja umrljivosti v letih 2024 in 2025. Vir za pripravo poročila EEA so bili v Sloveniji podatki Arsa. Ti so po njihovih zagotovilih preverjeni, redni in primerljivi.
A na Mestni občini Ljubljana (MOL) se s tem ne strinjajo in opozarjajo, da je kljub boljši uvrstitvi na lestvici rangiranje mest na tak način lahko zelo zavajajoče. »Kot že večkrat povedano, ne dvomimo v izmerjene vrednosti posameznih parametrov kakovosti zraka, dvomimo pa v pavšalno primerljivost mest ter v smiselnost takšne lestvice. Metodologija za izračun uvrstitve na lestvici je zelo zapletena, manjša mesta, kamor spada tudi Ljubljana, pa dodatno uteži z nam nepoznanim faktorjem,« so pojasnili za Dnevnik.
Merilna mesta neprimerljiva
Po njihovi interpretaciji prav tako ni jasno, ali so merilna mesta v posameznih mestih med seboj primerljiva, denimo lokacijsko, in ali so vsa merilna mesta sploh aktivna celo leto. Pogled na zemljevid merilnih mest, ki v realnem času izkazuje vrednosti posameznih parametrov po njihovem opažanju, namreč dokazuje ravno nasprotno - številna merilna mesta po evropskih mestih so dan za dnem neaktivna, torej brez podatkov.
»Prepričani smo, da bi bil za realno primerjavo kakovosti zraka v mestih – namesto lestvice - občutno primernejši zemljevid merilnih mest z izmerjenimi vrednostmi posameznih parametrov v realnem času, ki omogoča reprezentativen in transparenten vpogled v trenutno stanje zraka in onemogoča napačne zaključke in interpretacije. Poleg tega je javnosti smiselno predstaviti učinkovitost ukrepov in trend izboljšanja ali poslabšanja kakovosti zraka v posameznem mestu, ne pa jih zgolj razvrstiti po posameznih kriterijih brez upoštevanja številnih drugih izhodišč, ki nedvomno tudi vplivajo na kakovost zraka,« so dodali. Dolgoletni niz podatkov kakovosti zraka na vseh merilnih mestih v Ljubljani izkazuje izrazit trend upadanja vrednosti posameznih parametrov kakovosti zraka. Kar zagotovo ni naključje, ampak rezultat izvajanja premišljenih in učinkovitih ukrepov. Letne vrednosti posameznih parametrov so pod mejnimi vrednostmi, skladno z veljavno zakonodajo, še menijo.
Uvajajo svoje spremembe
Nasprotno od podatkov MOL pa je globalna okoljska neprofitna organizacija CDP (Carbon Disclosure Project) Ljubljani podelila prestižno oceno A, ki naj bi dokazovala visoko raven razkrivanja okoljskih podatkov in napredne pristope k okoljskemu upravljanju. »Kot smo prav tako že večkrat pojasnjevali, je trajnostni razvoj Ljubljane od leta 2007 prinesel največ sprememb v pravo smer, kar so potrdile številne mednarodne primerjave in uvrstitve. Mednarodna komisija pod vodstvom Evropske komisije je Ljubljano izbrala za Zeleno prestolnico Evrope 2016, ker smo v najkrajšem obdobju izvedli največ trajnostnih sprememb za večjo kakovost življenja, Ljubljana se je uvrstila tudi na prvo mesto lestvice dvajsetih najboljših zelenih prestolnic Evrope. Ocenjevalci so izpostavili, da smo že leta 2008 središče mesta zaprli za motorni promet. Kot veste, se je na podlagi izvedenih ukrepov in sprememb v zadnjih 18 letih ter načrtov za prihodnje se je Ljubljana uvrstila v Misijo 100 ogljično nevtralnih evropskih mest do leta 2030. Po uspešno izvedenih presojah zahtevne dokumentacije s strani EK, ki smo jo morali pripraviti za podpis podnebne pogodbe, smo prejeli naziv podnebno nevtralno in pametno mesto, s čimer smo uradno stopili na pot do razogljičenja,« so dodali na MOL.
Ob tem so opomnili še, da kontiunirano izvajajo ukrepe za izboljšave na področjih spodbujanja trajnostne mobilnosti, dostopnosti, varnosti v prometu, oživljanja javnega prostora, ozelenitve mesta, učinkovitosti in modernizacije področnih storitev. »Velik korak razogljičevanja proizvodnih virov je izgradnja plinsko-parne enote, ki predstavlja največjo energetsko-okoljsko naložbo Energetike Ljubljana doslej. Z novo enoto nadomeščamo dva od treh premogovnih blokov v enoti TE-TOL in omogočamo 70-odsotno zmanjšanje uporabe premoga. Tudi sežigalnica, sodoben objekt za termično obdelavo odpadkov, ki je načrtovan v Ljubljani, bo proizvedel energijo, za katero ne bo potrebno uporabiti fosilnih goriv (zemeljski plin, premog), ampak preostanek odpadkov, za katere moramo poskrbeti sami, ne da jih vozimo v sežig v tujino,« so še pojasnili.