Razstava je del evropskega projekta Rebooting the Food System, ki potuje po evropskih mestih. Nastala je v sodelovanju štirinajstih organizacij civilne družbe in se je po Berlinu, Linzu in Milanu ustavila tudi v Ljubljani. Kot pojasnjujejo organizatorji, bo pot nadaljevala še v Maribor, del programa pa vključuje tudi zaprte obiske za šole in strokovne skupine.

 Rdeči šotor obiskovalca sooči z manj vidnimi mehanizmi prehranske industrije. Foto: Vesna Levičnik

Rdeči šotor obiskovalca sooči z manj vidnimi mehanizmi prehranske industrije. Foto: Vesna Levičnik

Za idejno zasnovo posameznih elementov in njihovo produkcijo ter tehnično izvedbo razstave in njene promocije so poskrbeli v socialnem marketingu Iz principa. »Sodobni prehranski sistem je v marsičem podoben cirkusu – spektakularen, bleščeč in poln iluzij, za katerimi se skrivajo resne družbene in okoljske posledice. Klasične cirkuške elemente smo modificirali in jim dali nov pomen, s katerim ozaveščamo o vplivu intenzivne pridelave hrane: od izkoriščanja naravnih virov in ljudi do marketinških trikov, ki potrošnikom pogosto zakrivajo pravo ceno hrane. Na prvi pogled razstava deluje igrivo, barvito in atraktivno, ob drugem pogledu pa spodbuja kritičen razmislek o hrani, ki jo vsakodnevno uživamo,« je povedala Simona Kepic, kreativna vodja. 

Pomemben del zasnove je bil izkustveni pristop. Razstavo so oblikovali tako, da obiskovalcev ne nagovarja zgolj »s panoji«, temveč jih aktivno vključuje skozi igro, raziskovanje in interakcijo. »Ker cirkus potuje po različnih evropskih mestih, sta bila dva od ključnih izzivov tudi njegova modularnost in večjezičnost. Eksponate, grafike in vsebinske elemente smo zasnovali tako, da jih je mogoče prilagoditi različnim jezikom in lokalnim kontekstom, ne da bi pri tem izgubili vizualno enotnost ali moč izkušnje. In da jih je seveda mogoče na čim enostavnejši način transportirati,« je povedala vodja projekta Tanja Rudolf Čenčič.

Cirkus kot metafora prehranskega sistema

Eden od ključnih poudarkov razstave je vprašanje, zakaj je za predstavitev prehranskega sistema izbran prav cirkus. Po besedah sogovornikov razstava uporablja cirkus kot metaforo za svet, v katerem se z naravo in človekovimi pravicami pogosto ravna kot z igro na srečo. »Včasih se zdi, kot da z našim okoljem in človekovimi pravicami kar igramo, po domače rečeno 'gemblamo',« pojasni Živa Kavka Gobbo iz nevladne organizacije za sonaravni razvoj Focus. Ob tem je opozorila, da imamo na voljo veliko podatkov o vplivih prehranskega sistema na podnebne spremembe, okolje in družbene neenakosti, a kljub temu ukrepamo premalo. Razstava zato želi pokazati dvojnost sistema: na eni strani probleme, na drugi pa tudi rešitve in dobre prakse, ki že obstajajo.

Živa Kavka Gobbo: Prisluhnemo tudi zgodbam posameznikov, predvsem staroselskih skupnosti, ki so se morali razseliti ali pa ki se upirajo nekako širjenju monokulturnih plantaž in pa uničevanju pragozdov.

Živa Kavka Gobbo: »Prisluhnemo tudi zgodbam posameznikov, predvsem pripadnikom staroselskih skupnosti, ki so se morali razseliti ali pa se upirajo širjenju monokulturnih plantaž in uničevanju pragozdov.« Foto: Vesna Levičnik

Rdeči šotor razkriva skrite mehanizme

V rdečem šotoru obiskovalce pričaka temnejši del razstave, ki prikazuje probleme globalnega prehranskega sistema. Med ključnimi poudarki so surovine, kot so kakav, banane, avokado, sladkor in predelani proizvodi, ki pogosto prihajajo iz oddaljenih držav, kjer so kršene človekove pravice in okoljski standardi.

Naša sogovornica Kavka-Gobbova tudi spomni, da razstava izpostavlja sistemske težave: neravnovesje moči med akterji v verigi, vpliv industrijskega kmetijstva na podnebne spremembe ter vpliv pesticidov na zdravje ljudi. »Posebej izpostavljene so zgodbe staroselskih skupnosti, ki se soočajo z izrinjanjem zaradi širjenja monokultur in uničevanja pragozdov,« pove in poudari, da kmetijstvo hkrati spada med najbolj ranljive sektorje v času podnebnih sprememb, kar še dodatno poglablja globalne neenakosti.

Zeleni šotor kot prostor rešitev

V nasprotju z rdečim šotorom zeleni ponuja alternativo. Tam so predstavljene dobre prakse iz različnih delov sveta, ki kažejo, da so spremembe možne. Razstava poudarja pomen povezovanja potrošnikov in kmetov, mreženja skupnosti ter političnega aktiviranja za pravičnejši prehranski sistem. 

Poseben poudarek je na agroekologiji, ki presega zgolj ekološko pridelavo. »Vključuje tudi družbene vidike, kot so dostojno življenje pridelovalcev, pravično razdelitev virov in dostopnost kakovostne hrane za vse skupine prebivalstva,« pove Kavka-Gobbova in doda, da so za razstavo pri nas pripravili zemljevid lokalnih kmetij, ki obiskovalcem pokaže, da je lokalna sezonska hrana ena najbolj trajnostnih izbir, še posebno če je pridelana ekološko in zaužita v čim manj predelani obliki.

Zeleni šotor ponuja bolj optimističen pogled, namesto kritik predstavlja alternative in dobre prakse. Foto: Vesna Levičnik

Zeleni šotor ponuja bolj optimističen pogled, namesto kritik predstavlja alternative in dobre prakse. Foto: Vesna Levičnik

Pravična trgovina kot del širše rešitve

Pomemben del razstave je tudi koncept pravične trgovine, ki ga organizatorji predstavljajo kot alternativo obstoječim globalnim praksam. Pravična trgovina temelji na spoštovanju človekovih pravic, enakosti spolov, prepovedi otroškega dela in zagotavljanju dostojnega plačila pridelovalcem. 

Kot poudarjajo, ne gre za humanitarno dejavnost, temveč za ekonomski model, ki poskuša uravnotežiti razmerja moči v globalnih verigah hrane. Razstava ob tem podpira tudi evropsko civilno iniciativo, ki si prizadeva za dostojne pogoje pridelovalcev in dostopnost kakovostne hrane tudi za ekonomsko šibkejše skupine prebivalstva.

Izkušnja, ki presega klasično razstavo

Posebnost Cirque du Soil je, da ne deluje kot klasična razstava z razlagalnimi tablami, temveč kot prostorska izkušnja. Obiskovalec se skozi šotora premika intuitivno, ob tem pa se sooča z informacijami, zgodbami in vizualnimi metaforami. Pomemben poudarek je tudi dostopnost. »Vse vsebine so prevedene v slovenščino, zvočne zgodbe pa prilagojene tudi osebam z okvaro sluha, kar omogoča širšo vključenost,« pove Kavka-Gobbova. Organizatorji poudarjajo, da cilj razstave ni ideološko prepričevanje, temveč razumevanje kompleksnosti prehranskega sistema. Kot so pojasnili, ne gre za spodbujanje enostranskih diet ali izključevanje določenih skupin hrane, temveč za kritičen pogled na industrijsko proizvodnjo in pretirano porabo mesa, ki v veliki meri ne prihaja iz lokalnega okolja.

Postavitev razstave v samem središču Ljubljane ni naključna. Prešernov trg tako za nekaj dni postane prostor, kjer se vsakdanji mestni utrip preplete z globalnimi vprašanji prehrane, okolja in pravičnosti. Obiskovalci, od naključnih mimoidočih do strokovne javnosti, se tako znajdejo v prostoru, ki ne ponuja preprostih odgovorov, temveč odpira vprašanja o tem, kako hrana nastaja, kdo jo proizvaja in kakšne posledice ima naš vsakdanji izbor na planet. Razstava, ki si jo dnevno ogleda nekaj več kot 300 ljudi, bo na Prešernovem trgu na voljo do nedelje. 

Priporočamo