Mesto Ljubljana je leta 2025 prvič preseglo mejnik 300.000 prebivalcev, kar je statistični urad zabeležil junija. Demografski razvoj je vplival na vrsto drugih dogodkov, ki so tako ali drugače polnili naše strani: od poglabljanja stanovanjske stiske do zastojev in težav z zagotavljanjem osnovnih storitev – od zdravstva, šolstva do prostorov za rekreacijo. Prebivalstvo primestnih občin sicer raste še hitreje kot prebivalstvo mesta. Prebivalstvo Ljubljane se je v 25 letih povečalo za deset odstotkov, v večini primestnih občin pa tudi za 25 odstotkov. Tako bo Ljubljana s sosednjimi občinami v prihodnjem letu verjetno presegla število pol milijona prebivalcev.
Stanovanjska stiska ne pojenja
Tako kot vrsto let doslej je tudi letošnje leto prineslo rekordno ceno za kvadratni meter stanovanja v Ljubljani, ki je letos dosegla vrh s povprečjem 4500 evrov na kvadratni meter. Ukrepi za ublažitev stanovanjske stiske so bili letos sicer predvsem v znamenju načrtov. Ljubljanska občina je pridobila gradbeno dovoljenje za veliko novo sosesko Mestni kare na Povšetovi, v kateri bo 361 stanovanj. Soseska bo zrasla na območju, kjer je do poletja deloval Zbirni center Povšetova, ki ga je upravljala Voka Snaga. Poleti so zaradi načrtovane gradnje zaprli zbirni center, v kratkem pa naj bi zaprli tudi Center ponovne uporabe na isti lokaciji. Oba centra naj bi se po zagotovilih pristojnih vrnila na Povšetovo v okviru nove soseske.
Še bolj dolgoročno sta bili letos napovedani dve večji neprofitni soseski, med njimi povsem novo naselje na območju Stanežič. To naj bi bilo prvo celovito zasnovano naselje po Fužinah, v okviru katerega je predvidena tudi gradnja šole, zdravstvenega doma in vrtca. V Stanežiče naj bi preselili tudi remizo LPP. Na sedanji lokaciji remize naj bi zrasel nov mestni park in še dodatna neprofitna soseska. Ti dolgoročni občinski načrti so sicer vezani na državne načrte. Najprej bo potrebna nadaljnja razširitev Celovške ceste, država pa prav tako načrtuje gradnjo drugega tira železnice do Kranja, ki vključuje tudi obnovo železniških postaj vzdolž tirov na severu Ljubljane.
Sprejeti so bili tudi drugi ukrepi z namenom blaženja stanovanjske stiske. Država je tako sprejela zakon o omejitvi kratkotrajnega oddajanja zasebnih stanovanj prek spletnih platform, kot sta Airbnb in Booking, na 60 dni. Ljubljanski župan Zoran Janković pa je napovedal, da bo mesto omejitev spoštovalo in ne bo iskalo izjeme. V Ljubljani naj bi bilo kratkotrajno oddajanje mogoče samo junija in avgusta, je obljubil župan, da bi se stanovanja sprostila med letom, ko so v mestu študenti. Prav tako je bil sprejet zakon, ki bo zahteval obvezno registracijo najemnih pogodb. Ali bosta imela zakona kakšen učinek, se bo pokazalo v prihodnjih letih. Kritiki obeh pa so poudarili, da je njun uspeh odvisen od aktivnosti in zmogljivosti stanovanjskega inšpektorata. Da bi inšpektorat kadrovsko okrepili, v zadnjem letu sicer nismo poročali.
Leto športnih, socialnih in izobraževalnih naložb
Dve največji občinski naložbi, ki sta bili letos zaključeni, sta bili namenjeni plavanju. Marca je bilo slovesno odprto nadgrajeno kopališče Ilirija, naložba je bila težka okoli 70 milijonov evrov, tri mesece pozneje pa je bilo odprto še kopališče Vevče, ki so ga zgradili za okoli 19 milijonov evrov. Športne naložbe bodo zaznamovale mesto tudi v prihodnjih letih. Poleti so se začela dela tudi na Atletskem centru Ljubljana, ki so ga avgusta začeli graditi na lokaciji dotrajanega stadiona ŽAK. Gre za več kot 108 milijonov evrov vredno naložbo, ki naj bi se zaključila v drugi polovici leta 2028. Istega meseca je bilo izdano tudi gradbeno dovoljenje za Center plezalnih športov Ljubljana, ki naj bi ga začeli graditi v prvi polovici novega leta.
Za las je letošnje leto zgrešilo odprtje Palače Cukrarna. Ta 7,2 milijona evrov vredna naložba bo osrednji mladinski center in sedež Mladih zmajev. Center naj bi bil odprt že decembra letos, a so se dela podaljšala za nekaj tednov. Le streljaj od palače pa se pospešeno gradi sodobno zavetišče za brezdomce Poljanska. Naložba je težka 3,6 milijona evrov, dela pa naj bi se končala sredi prihajajočega leta.
Letos so se končala tudi dela na novi enoti vrtca Galjevica, vredna 15,9 milijona evrov. Objekt ima tudi obsežnejše pisarniško poslopje, kjer bo sedež podpornih služb (računovodstvo, projektna pisarna, pravne službe) za 23 ljubljanskih vrtcev. Trenutno so tam šolarji osnovne šole Prule, ki je letos doživela dolgo napovedano rekonstrukcijo in gradnjo prizidka s telovadnico v vrednosti nekaj manj kot 18 milijonov evrov. Letos se je investiralo skoraj 60 milijonov evrov v različne prenove in rekonstrukcije šolske infrastrukture. Poleg omenjenih so dela potekala še na OŠ Danile Kumar, Oskarja Kovačiča in Milana Šuštaršiča.
Pospešeno potekajo dela tudi na Centru Janeza Levca, kjer se ob enoti na Karlovški cesti gradi prizidek v vrednosti 4,4 milijona evrov. V prizidku bodo delavnice, učilnice, gostinski obrat za učenje in učno stanovanje.
Spet leto prometne krize in medlih ukrepov
Tudi letos smo veliko črnila namenili poročanju o rednih gnečah in zastojih na obvoznici in avtocestah. Poročali pa smo tudi o infrastrukturi, ki bo v prihodnje lajšala prometne tokove. Med drugim o razširitvi Celovške ceste s povsem novim rumenim pasom na območju Šentvida ter o dolgotrajnih delih na rekonstrukciji Linhartove ceste, ki ima prav tako rumeni pas. Zgrajenih je bilo še več kolesarskih prog in grbin, pa tudi štirje novi radarji – po novem je v Ljubljani 31 lokacij, kjer je lahko radar za nadzor hitrosti.
Črnučanom je s peticijo uspelo občino prepričati, da se hitrost na dunajski vpadnici onkraj obvoznice omeji na 40 kilometrov na uro. Še več ljubljanskih sosesk ima območja umirjenega prometa. Letos so sprejeli tudi novo občinsko prometno strategijo, ki predvideva povečanje območij umirjenega prometa. Omejitev 30 kilometrov na uro so napovedali za večino cest, ki niso vpadnice.
Poročali smo tudi o težavah z mestnimi avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa, denimo o sporadičnih in ne povsem pojasnjenih zastojih na Bavarskem dvoru, ko je na ducate avtobusov večkrat obstalo v dolgih kolonah. Vozni park mestnih avtobusov se je letos moderniziral. Od novembra že vozi prvi od osmih avtobusov na vodik. Glavna ukrepa glede prometa sta bila vezana na podražitev parkiranja in tudi povišanje cene enkratne validacije na mestnih avtobusih. Slednji ukrep je še posebno odmeval, saj je začel veljati teden dni po tem, ko ga je sprejel mestni svet. Piratska stranka skupaj z drugimi strankami je menila, da je podražitev javnega servisa v času, ko se storitev slabša, neprimerna. Podražitev so želeli preizprašati na referendumu, a je župan to zavrnil. Upravno sodišče je razsodilo, da je župan kršil pravico do referenduma in odločitev mestnega sveta uveljavil prezgodaj. Občina je napovedala pritožbo na vrhovnem sodišču, cena enkratne validacije pa je še naprej evro in pol.
Leto bolj ali manj uspešnih načrtov
Od letošnje jeseni poteka tudi priprava obsežne dopolnitve občinskega podrobnega prostorskega načrta, katerega osnutek je občina razgrnila oktobra letos. Načrt prinaša vrsto manjših dopolnitev mestne krajine – od umestitve prej omenjenih sosesk v Stanežičah in na območju remize do širitve južne in vzhodne obvoznice v tripasovnico. Načrt naj bi bil predstavljen in sprejet prihodnje leto. Občinski prostorski načrt umešča tudi objekt za termično obdelavo odpadkov (TEO Ljubljana) oziroma sežigalnico. Energetika Ljubljana je letos v upravljanje prevzela plinsko-parno enoto, naložbo, ocenjeno na 145 milijonov evrov. Ta je že prejšnjo sezono oskrbovala mesto v okviru poskusnega obratovanja pod nadzorom izvajalcev gradnje.
Mestni svet je letos potrdil tudi namero, da bi se javna razsvetljava in cestna služba še naprej izvajali prek koncesij, ki bi ju ponovno podelili za kar 20 let. Trenutno ti službi opravljata zasebni družbi KPL in Javna razsvetljava, ki sta koncesiji prejeli leta 2006, še v času županje Danice Simšič. Z manjšimi dopolnitvami bo razpis objavljen v prvi polovici novega leta. Obe koncesiji skupaj bosta verjetno presegli pol milijarde evrov. Mestni svetniki opozicije, v političnem razponu od NSi do Levice in Vesne, sicer zagovarjajo stališče, da bi ti javni službi morale opravljati javne ustanove.
Letos je dobila zagon tudi namera občine, da prenovi glavno ljubljansko tržnico z gradnjo podzemne garaže. To je eden izmed najstarejših načrtov ljubljanskega župana, ki ga je napovedal že ob prvem mandatu leta 2006. Načrt trenutno čaka na gradbeno dovoljenje ministrstva za naravne vire in prostor. Letos se je skoraj zaključila tudi saga zgraditve kanala C0, ko so septembra dobili osmo gradbeno dovoljenje še za zadnjih 119,2 metra trase. To dovoljenje je bilo predmet pritožbe, kar je prestavilo nadaljevanje del, dokler se postopek ne zaključi.