Po večdesetletnih napovedih je končno zaključena protipoplavna ureditev na jugovzhodnem delu Ljubljane. »Verjetno se predvsem starejši še dobro spominjajo začetkov pogovorov o tem, kako rešiti vprašanje tega dela Ljubljanice. S protipoplavno ureditvijo Malega grabna smo po več desetletjih prizadevanj končno zagotovili poplavno varnost za 17.000 ljudi in 3000 stavb na območju Viča in Dolgega mostu,« je povedal minister za okolje in prostor Jože Novak.
Ob tem je pojasnil, da so v okviru projekta uredili šest kilometrov struge Malega grabna, zaščitili območje Kozarij in zgradili 1,6 kilometra dolg razbremenilnik ob južni ljubljanski obvoznici, ki bo ob visokih vodah del poplavnega vala preusmeril proti Ljubljanskemu barju. »Celovito protipoplavno urejanje porečja Gradaščice se tukaj ne konča. Za celoten projekt namenjamo kar 80 milijonov evrov. Poleg ureditve v Mestni občini Ljubljana bomo dela opravili tudi v sosednjih občinah, zlasti v občini Dobrova - Polhov Gradec, kjer so predvideni gradnja zadrževalnika in preostala dela, ki bodo zaznamovala prihodnja štiri leta,« je dodal.
Dela še niso končana
Vršilka dolžnosti direktorice direkcije za vode Lidija Kegljevič Zagorc je povedala, da se aktivnosti zdaj nadaljujejo v občini Dobrova - Polhov Gradec, kjer sta bistvena zadrževalnik Razori in ureditev hudourniškega zaledja Gradaščice. »Začetek te faze je predviden za leto 2027 in zaključek v letu 2029. Projekt je ocenjen na 20 do 30 milijonov. Direkcija bo za izvedbo druge etape tega projekta organizirala projektno pisarno v prostorih občine Dobrova - Polhov Gradec, ker se je tak način komunikacije izkazal za konstruktivnega,« je pojasnila.
Z novo pridobitvijo bo jugozahodni del predstavljal območje, kjer se voda ne bo več razlivala. Ko bo voda v Malem grabnu previsoka, jo bodo preusmerili v strugo, kjer stoji nova zapornica. »Če bi ta presežek vode spustili naprej proti Ljubljanici, bi s tem poslabšali razmere dolvodno v Mostah, Sneberjah in naprej proti izlivu,« je povedal glavni projektant poplavne ureditve Gradaščice Rok Fazarinc. Ta val vode se bo zato moral preusmeriti na Barje, kjer je retencijsko območje, ki lahko shrani približno milijon kubičnih metrov vode. Ta nato počasi odteka in ne ogroža preostalih delov Ljubljane. Zapornica, ki so jo predstavili včeraj, je eden ključnih ukrepov.
»V okviru širitve avtoceste je predviden še dodaten ukrep: nova premostitev spodaj pri bencinskih črpalkah. To je potrebno zaradi vpliva podnebnih sprememb, ki so izrazitejše, kot smo predvidevali na začetku, in da se zagotovi dodatna varnost na območju Sibirije ter Rakove jelše. To je eden ključnih objektov. Drugi ključni objekt pa pride v drugi fazi. Šele ko bo vse to zgrajeno, bo to celota, ki bo delovala naslednjih 50 let,« je dodal.
Projekt zamujal tri leta
Jugovzhodni del Ljubljane je bil sicer tradicionalno izpostavljen poplavnim vodam, ki so od polhograjske občine prek Gradaščice ogrožale gosto poseljene soseske na Viču in Vrhovcih. Poplave smo tam nazadnje lahko spremljali oktobra 2014. Kasneje so že izvedli nekatere protipoplavne ureditve potoka in izdatno utrdili Mali graben. Nato so se na direkciji lotili še urejanja Gradaščice v dveh etapah, dela pa bi po prvotnih načrtih morala biti končana konec leta 2023.
Zamudo so na direkciji pripisali dolgotrajnosti postopkov javnega naročanja ter njihovim revizijam. Prav tako so bili sproženi pravni spori, kar je še dodatno zamaknilo roke. Tudi uničujoče posledice poplav iz leta 2023 so povzročile razporeditev kapacitet izvajalcev in s tem še dodatno zamudo. Druga etapa bo vključevala gradnjo zadrževalnika Razori ter ureditev Gradaščice, Horjulke in Ostrožnika na širšem območju bodočega zadrževalnika.