Na Igu bo 5. septembra mogoče vstopiti v svet, ki je pred več tisočletji obstajal na območju Ljubljanskega barja. Koliščarski dan bo prvič potekal ob Morostigu, obiskovalcem pa bo skozi delavnice, predstave, arheološke prikaze in pogovore približal življenje koliščarjev ter svet, ki ga je v trilogiji Bobri literarno poustvaril Janez Jalen.
Koliščarski dan, ki ga Društvo Fran Govekar Ig pripravlja že 21. leto, bo letos dobil novo prizorišče. Med 10. in 17. uro se bo to soboto dogajanje prvič preselilo k Morostigu – Hiši narave in kolišč, kjer stoji rekonstrukcija koliščarske vasi. Nova lokacija po besedah predsednice društva Alenke Jeraj omogoča pomembno povezavo med prireditvijo in koliščarsko naselbino. »Veseli smo, da bo letos Koliščarski dan prvič zraven novega kolišča in si bodo lahko obiskovalci ogledali tudi kolišče ter sodelovali na Koliščarskem dnevu,« je povedala Jerajeva.
Obiskovalce čaka več kot 20 delavnic s področij naravoslovja, arheologije in ustvarjalnosti. Spoznali bodo življenje nekdanjih prebivalcev Barja, arheološke raziskave kolišč, izdelavo in uporabo predmetov, pripravili pa bodo tudi splavitev drevaka, gledališko predstavo Koliščarji in otroško tekmovanje lov na belega bobra.
Pomemben del programa bo namenjen tudi Janezu Jalnu in njegovemu romanu Bobri. Ob 11. uri bo pogovor o Jalnu in njegovem delu, ob 14. uri pa pogovor z arheologom dr. Antonom Veluščkom, enim vodilnih raziskovalcev kolišč na Ljubljanskem barju. Program bo sklenila razglasitev rezultatov otroškega lova na belega bobra.
Od lesenih kolov do Unescove dediščine
Koliščarji niso zgolj literarni junaki. Prvi prebivalci kolišč na območju Ljubljanskega barja so se pojavili pred približno 6700 leti. Svoja bivališča so postavljali na lesenih kolih ob nekdanjem jezeru, s čimer so si zagotavljali tudi večjo varnost. »Bili so prvi poljedelci in živinorejci v osrednji Sloveniji, pozneje pa so se ukvarjali tudi z metalurgijo bakra,« pojasnjuje Velušček.
Življenje teh ljudi je bilo precej bolj zapleteno, kot bi lahko sklepali iz predstave o preprostih prazgodovinskih naselbinah. Ukvarjali so se s poljedelstvom, živinorejo in lovom, pozneje tudi z metalurgijo. Njihov način življenja pa se je spreminjal skupaj z okoljem. Ko se je nekdanje jezero umikalo in se je območje postopoma zamočvirilo, so se naselja začela seliti na območja zunaj današnjega Barja. Arheološke raziskave razkrivajo tudi precej podrobnosti o vsakdanjem življenju. Na posameznih koliščih so denimo ugotovili različne dejavnosti. V eni od kolib je bilo več sledov lova, v drugi poljedelstva, v tretji pa metalurgije bakra.
Prav baker odpira eno zanimivejših poglavij koliščarske zgodovine. V četrtem tisočletju pred našim štetjem so se prebivalci Barja že ukvarjali z njegovo obdelavo. Arheologi so na koliščih našli bakrene predmete in druge ostanke, ki pričajo o stikih z območji, kjer so bila bakrova rudišča. Velušček tudi opozarja, da še danes ostaja odprtih veliko vprašanj o tem, od kod so surovino dobivali in kako so potekale njihove povezave z drugimi območji. Izjemen pomen kolišč je bil prepoznan tudi širše. Izbrana prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju so bila leta 2011 skupaj z drugimi prazgodovinskimi kolišči okoli Alp vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine.
Barje, ki je postalo literarni svet
Zgodba o koliščarjih pa ni samo arheološka. V slovensko kulturno zavest jih je močno zasidral Janez Jalen s trilogijo Bobri. Letošnji Koliščarski dan je zato ob 60. obletnici njegove smrti posvečen prav pisatelju in njegovemu najbolj znanemu delu.
Raziskovalka Jalnovega življenja in dela Marjeta Žebovec pojasnjuje, da je pisatelj Barje dobro spoznal že kot kaplan v Trnovem. Pozneje je služboval v Notranjih Goricah, kjer se mu je pokrajina še bolj približala. Jalen je v svojih spominih zapisal, kako se mu je nekoč omalovaževana mokrotna ravnina začela kazati v povsem drugačni luči. Ob poplavah, ko se je območje pred župniščem spremenilo v jezero, je začel drugače opazovati njegovo naravo. »Barje me je privezalo nase, začel sem iskati v njem davnino,« je zapisal.
Ta davnina je postala navdih za Bobre. Prve zapiske je Jalen začel pisati marca 1941, trilogija pa je izšla med drugo svetovno vojno. V njej skozi zgodbo Ostrorogega Jelena in njegovega rodu predstavlja življenje koliščarjev na Ljubljanskem barju, kot si ga je lahko predstavljal na podlagi takratnega znanja. »Jalen je bil pisatelj, potreboval je neko prizorišče, vedel pa je veliko, ker je bil zelo seznanjen s problematiko kolišč,« poudarja Velušček.
Žebovčeva opozarja, da je Jalen pred pisanjem temeljito preučeval vse, kar je bilo takrat znanega o ljudeh na podobni stopnji razvoja. Bral je domačo in tujo literaturo ter se povezoval s strokovnjaki. Njegovi Bobri zato niso zgodovinski učbenik, temveč literarna pripoved, ki pa je zgradila izjemno prepričljiv svet prazgodovinskega Barja. Prav zato je zanimiva primerjava med Jalnovo predstavo in današnjimi arheološkimi spoznanji. Nekatere predstave, ki so se skozi desetletja vtisnile v kolektivno domišljijo, so se medtem spremenile. Arheologi danes denimo vedo, da na območju Barja niso nujno obstajale velike skupne koliščarske ploščadi, kakršne si pogosto predstavljamo, temveč tudi samostojne kolibe.
Toda bistvo Jalnove pripovedi ostaja aktualno. »Tudi oni so imeli svoje težave, trpljenje, veselje, prepirali so se, živeli so tako kot vsi drugi ljudje, vedno in povsod,« pravi Marjeta Žebovec.
Koliščarji, ki živijo tudi danes
Da bi dediščina koliščarjev ostala živa, si na Igu že četrt stoletja prizadevajo v Društvu Fran Govekar. Alenka Jeraj pravi, da je bilo njihovo izhodišče preprosto – če živijo na območju, kjer so bila kolišča najdena, morajo o njih vedeti več. »Ižanci živimo na območju, kjer so bila kolišča najdena, pa se v šoli učimo ravno toliko o koliščarjih kot po vsej Sloveniji in to ni čisto v redu. Mi moramo malo več vedeti,« je povedala.
Iz tega razmišljanja je nastal projekt Dežela koliščarjev, v okviru katerega so pripravili predavanja, tabore, delavnice in razstave. Ena od razstav je na Ig privabila približno 30.000 obiskovalcev, predvsem šolskih skupin. Društvo je za svoje delo prejelo tudi priznanje državnega sveta za najbolj inovativen projekt, letos pa še priznanje Slovenskega arheološkega društva za oživljanje kulture koliščarjev. Letošnji Koliščarski dan bo zato več kot le prireditev. Obiskovalcem bo ponudil priložnost, da arheološke ugotovitve primerjajo z literarnim svetom Bobrov in se obenem sprehodijo skozi rekonstrukcijo koliščarske vasi.
Program se bo začel ob 10. uri s prikazom arheoloških izkopavanj, ob 11. uri bo sledil pogovor o Jalnu in Bobrih, ob 13. uri splavitev drevaka, ob 13.30 predstavitev raziskovalne poti od kolišč do Unesca, ob 14. uri pogovor z Veluščkom, ob 15. uri gledališka predstava Koliščarji, ves dan pa bo potekal tudi lov na belega bobra. Ob 16. uri bodo razglasili rezultate. Organizatorji obiskovalce spodbujajo, naj pridejo čim prej, saj se posamezne delavnice ne bodo ponavljale vsako uro. Za obiskovalce, ki težje hodijo, bo med prizoriščem in koliščem urejen prevoz.