Na OŠ Frana Albrehta so rekreativni odmor letos uvedli kot del prizadevanj, da bi bilo v šolskem dnevu več gibanja, sprostitve, svežega zraka, veselja in druženja. »Otrokom manjka gibanja in svežega zraka. Ves čas morajo sedeti, poslušati, se zbrano osredotočati in delati,« pravi ravnateljica Monika Glücks Donko. Po njenem mnenju je bil čas, da tudi odmor postane pravi odmor – ne le premor med dvema učnima urama.
Ko šolski zvonec naznanja tudi čas za ples
Zamisel o rekreativnem odmoru se je na šoli rojevala že nekaj let, letos pa so jo lahko tudi uresničili. Pomemben razlog je bil razširjen program šole, pomagalo pa je tudi novo veliko zunanje športno igrišče, ki so ga na OŠ Frana Albrehta Kamnik pridobili že lani. Učenci imajo tako več možnosti, da del odmora preživijo zunaj in se razgibajo. Pri tem so na šoli posebno pozornost namenili fantom. Klasičen šolski dan, v katerem je veliko sedenja, poslušanja in zbranosti, je lahko za nekatere otroke naporen, še posebno za tiste, ki imajo večjo potrebo po gibanju. Ravnateljica ob tem poudarja, da so razlike v šolskem uspehu med fanti in dekleti zapletene ter jih ni mogoče pojasniti z enim samim razlogom, vendar je več gibanja eden od konkretnih načinov, kako lahko šola otrokom olajša vsakdan.
Plesni del rekreativnega odmora je nastal nekoliko bolj spontano. Pobudo je dala učiteljica ustvarjalnega tehničnega pouka, ki vodi tudi plesne dejavnosti in zna otroke hitro spodbuditi h gibanju. Nova šolska stavba ima veliko prostorno avlo oziroma atrij, kjer je dovolj prostora za takšno dejavnost. Ko je vreme slabo in odhod na igrišče odpade, je prišla logična ideja: če ne moremo ven, pa zaplešimo v dvorani.
Glasba se tako razleže po šoli, učenci pa imajo možnost, da se plesu pridružijo prostovoljno. Glasbo izbere učiteljica skupaj z njimi. In čeprav bi kdo pričakoval, da bodo učenci sprva previdni, se je zgodilo ravno nasprotno. Plesu so se pridružili takoj. »Nekateri bolj sramežljivi otroci se pridružijo šele, ko vidijo, da je dvorana polna. Zgled vabi,« pripoveduje Glücks-Donkova. In učenci se očitno ne ustavijo vedno pri vratih dvorane. Ko je plesnega odmora konec, se včasih spontani ples nadaljuje še na hodniku. Včasih se otrokom pridružijo tudi učitelji.
Vsak po svoje, vsi pa na noge
Na OŠ Frana Albrehta Kamnik pri rekreativnem odmoru ne želijo ustvariti novega šolskega »obveznega« programa, pri katerem bi morali vsi početi enako. Ravno nasprotno. Pomembna je možnost izbire. Dvajset minut je namenjenih različnim dejavnostim. Na prostem so na voljo igre z žogo, namizni tenis in tappyball, na šolskem dvorišču tudi različne družabne in namizne igre. Kdor želi, lahko gre v knjižnico in bere, lahko pa preprosto ostane zunaj in poklepeta s prijatelji. »Ni treba, da vsi počnejo enako. Eden lahko igra košarko, drugi pleše, tretji igra namizni tenis ali tappyball, četrti klepeta zunaj, peti pa bere,« pravi ravnateljica. Prav možnost izbire se ji zdi pomembna, saj imajo otroci različne potrebe in tudi različne predstave o tem, kaj je zanje dober odmor.
Poleg učencev pa se je ideja dotaknila tudi zaposlenih. Odmor namreč ni vedno pravi odmor niti za učitelje. Medtem ko otroci odidejo iz učilnice, jih morajo učitelji pogosto nadzorovati, skrbeti za varnost in reševati različne situacije. »Tudi učitelji smo včasih prikrajšani za pravi odmor. Če je učitelj utrujen, je težko od njega pričakovati, da bo ves čas navduševal in motiviral učence,« pravi Glücks-Donkova. Zato na kamniški šoli rekreativni odmor razumejo širše – kot del šolske kulture. Gibanje, smeh, sproščenost in druženje niso namenjeni samo otrokom, ampak so lahko dobrodošli tudi med zaposlenimi.
Za zdaj je še prezgodaj za velike zaključke o tem, kaj vse je takšen odmor spremenil. Prvi vtisi pa so precej zgovorni. Otroci se v učilnice vračajo zadovoljni, pogosto rdečelični in – kar je morda še pomembneje – prijetno utrujeni. Na šoli bodo učinke spremljali bolj sistematično. Zanimalo jih bo, ali se po aktivnem odmoru izboljšajo zbranost, počutje in učinkovitost pri nadaljevanju pouka. Prva večja evalvacija je predvidena v začetku oktobra.
Namesto telefonov žoga, glasba in druženje
Eden od zanimivih stranskih učinkov novega odmora je tudi ta, da učenci v teh dvajsetih minutah nimajo dostopa do telefonov. Na OŠ Frana Albrehta Kamnik je namreč njihova uporaba prepovedana, telefone pa učenci hranijo v zaklenjenih garderobnih omaricah. »Če jim ponudimo dobro alternativo, mogoče tudi ne bodo imeli potrebe po tem, da bi telefone skrivaj prinašali v šolo,« meni ravnateljica. Podobno razmišlja tudi o drugih tveganjih, ki jih prinašata dolgočasje in iskanje zabave na nepravih mestih. Če imajo otroci možnost, da se med odmorom gibljejo, družijo in zabavajo, je manj razloga, da bi se umikali v šolske sanitarije in tam iskali drugačne načine preživljanja odmora.
Toda rekreativni odmor ni zamišljen kot rešitev za vse težave. Na šoli poudarjajo, da še vedno preizkušajo, kako naj bo takšen odmor videti, kaj učencem ustreza in kaj bi bilo mogoče izboljšati. Za različne igre bodo potrebovali tudi nekaj dodatne opreme – od žog in kolebnic do loparjev za namizni tenis in badminton.
Za zdaj pa je pomembno predvsem to, da je ideja zaživela. In če se ob tem iz velike šolske avle zasliši glasba ter se po hodniku razleže še kakšen spontan ples, toliko bolje. Navsezadnje je tudi to del odraščanja – da šola ni samo prostor za sedenje, ocene in znanje, ampak tudi prostor, kjer je lahko otrokom lepo. »Šola mora biti tudi prostor, kjer se otroci dobro počutijo,« pravi Monika Glücks Donko.