V Centru Rog že tretje leto poteka program Mladi Rog, ki se je v novi sezoni še tesneje povezal s programom Mestni inkubator, ki ga že desetletje izvajajo Mladi zmaji v sodelovanju z Zavodom za ustvarjalno družbo TiPovej!. Skupna iniciativa je jeseni 2025 z javnim pozivom nagovorila mlade z idejami in ambicijami, da svoje projekte razvijajo ob mentorski in finančni podpori ter v realnem produkcijskem okolju Centra Rog.
Na razpis se je prijavilo 28 mladih ustvarjalk in ustvarjalcev. V izobraževalni program jih je bilo sprejetih 20, po zaključku delavnic pa jih je 17 pripravilo projektne načrte, ki jih je strokovna komisija ocenila kot primerne za nadaljnjo mentorsko in finančno podporo. Ideje danes razvijajo v skupnostnem prostoru Mladi Rog, kmalu pa se bodo preselili tudi v prostore Mestnega inkubatorja v novi BAZI ob Ljubljanici, v neposredni bližini Centra Rog.
Dostop do naprednih laboratorijev
Kot poudarja vodja projektov v Centru Rog Alja Fir, je bila ključna izkušnja prvih let programa spoznanje, da mladi potrebujejo širšo podporo: »Že ob evalvaciji smo ugotovili, da nam manjkajo mentorstvo projektov v laboratorijih pa tudi podjetniško svetovanje, marketinško svetovanje in vodenje projektov.« Prav zato so se povezali z Mladimi zmaji in njihovim Mestnim inkubatorjem. Ob tem dodaja, da mladi v tem skupnem programu dobijo še več. Program po njenih besedah združuje dve ključni dimenziji: dostop do naprednih laboratorijev in konkretno podporo pri razvoju projektov. »Dobijo vsa usposabljanja, ki jih potrebujejo, lahko se naučijo uporabljati vse stroje, ki jih potrebujejo, in mentorsko podporo, da realizirajo svoj projekt,« poudarja Fir.
Program sooblikuje tudi Sara Lucu, vodja Mestnega inkubatorja, ki deluje v okviru Mladih zmajev. Pojasnjuje, da inkubator že deset let vsako leto objavi javni poziv za mlade ideje: »Vsako leto odpremo javni poziv za mlade, ki lahko pridejo s svojimi idejami, ki morajo pozitivno vplivati na družbo ali okolje.« Letos so program nadgradili s Centrom Rog: »Zdaj obstaja možnost, da nekdo pride s produktom ali prototipom, ga v laboratoriju izpelje in razvije.« Ključna novost sodelovanja je povezava med idejno in produkcijsko fazo. Lucu poudarja, da mladi poleg financiranja dobijo tudi pomembno psihološko in strokovno oporo: »Zelo jasno povemo že na začetku, da si želimo, da je to učni proces. Ko si rečeš, nekje sem se zataknil, pogledamo, kako lahko to skupaj rešimo.«
Program Mladi Rog omogoča enoletni dostop do laboratorijev, coworking prostora in mentorsko-projektne podpore. Kot pojasnjuje Fir, je cilj, da mladi ideje dejansko pripeljejo do izvedbe: »Eno leto imajo na voljo prostor in uporabniški paket ter delo v laboratorijih.« Poleg tehničnega znanja dobijo tudi podporo pri projektiranju, financah in marketingu. Poseben poudarek pa je na skupnosti, ki se oblikuje med različnimi generacijami projektov. »Ena izmed glavnih usmeritev programa je tudi to, da se ta skupnost mladih povezuje. V prejšnjih generacijah se je že izkazalo, da so kasneje skupaj pripravljali projekte,« dodaja Lucu.
Med tekstilom, biomateriali in prihodnostjo mode
Med letošnjimi udeleženci je tudi mladi ustvarjalec Andreas Morales Bajc, ki deluje na presečišču mode, materialov in eksperimentov z biomateriali. V Centru Rog se je prvič srečal z laboratorijskim delom, predvsem v tekstilnem in zelenem laboratoriju. Njegova pot se je začela precej spontano. »Prišel sem in pomagal Mateji Benedetti v studiu. Že prej sem delal v tekstilnem labu.« Ključna prelomnica pa je bila stik z biomateriali: »Na tečaju biomaterialov sem spoznal ta material in potem začel eksperimentirati.«
Osnovni fokus njegovega dela je kombuča oziroma scoby, simbiotska kultura bakterij in kvasovk, iz katere nastaja celulozna biomasa. »To je v bistvu celuloza, ki se nabere na vrhu kombuče. Uporabimo jo kot biomaso, zmešamo z glicerinom in alginatom, da ustvarimo pasto,« pojasni gimnazijec waldorfske šole.
Material nanaša na tekstil ali druge podlage in ga razvija kot alternativo klasičnim materialom v modi. A proces ni enostaven. »Najbolj zahtevno je bilo dobiti homogeno zmes. Na začetku so bile grude,« priznava in doda, da izzivi niso zgolj tehnične narave. Veliko težje, kot je pričakoval, je usklajevanje šole, dela in financiranja materialov: »Šlo je veliko težje, kot sem si mislil.« Kljub temu ostaja optimističen glede prihodnosti biomaterialov v modi. »Veliko se še da izboljšati, vendar bi bilo treba iti v bioinženirstvo, da bakterije same proizvajajo še bolj funkcionalno celulozo.« Pri svojem delu se zaveda tudi širšega konteksta mode in odpadkov: »Pri modi me moti ogromno problemov z materiali. Zato se čim bolj izogibam šivom in nepotrebnim plastem.«
Skupnost kot temelj ustvarjalnosti
Poleg laboratorijev je pomemben del programa tudi skupnost. Udeleženci si delijo prostore, znanje in priložnosti. Kot pravi Andreas: »Mislim, da smo se kar dobro povezali. Pomagamo si.« Ta povezanost se nadaljuje tudi zunaj Centra Rog – v sodelovanju na festivalih in mednarodnih projektih. Mladi tako ne razvijajo le posameznih idej, temveč vstopajo v širšo mrežo ustvarjalcev. Do konca junija bodo udeleženci svoje projekte zaključili in jih javno predstavili. Takrat bo jasno, koliko idej, ki so se začele kot razmislek ali eksperiment, je v resnici preraslo v nove produkte, storitve in skupnosti, ki oblikujejo prihodnost ustvarjalne Ljubljane.