Pred štiridesetimi leti je Madžarska spisala pomembno poglavje svetovne športne zgodovine. Ko je 10. avgusta 1986 na Hungaroringu prvič zabrnel motor formule ena, je postalo dirkališče v Mogyoródu prvo prizorišče svetovnega prvenstva za železno zaveso. Jubilej zdaj zaznamuje razstava Hungaroring 40 – 40 let velike nagrade formule ena na Madžarskem, ki je do 4. septembra na ogled v ljubljanskem Lisztovem inštitutu in obiskovalce popelje skozi štiri desetletja enega najprepoznavnejših športnih dogodkov v srednji Evropi.
Razstava ne predstavlja zgolj razvoja dirkališča, temveč tudi širšo zgodbo o tem, kako je socialistični Madžarski uspelo v koledar formule ena pripeljati enega največjih športnih spektaklov na svetu. Ob fotografijah, pokalih, dirkaških oblačilih in drugih muzejskih predmetih je mogoče spremljati razvoj športa, tehnološki napredek ter nepozabne trenutke največjih dirkaških imen.
Ob odprtju razstave je Ljubljano obiskal tudi muzeolog Gergely Csoti iz Madžarskega olimpijskega in športnega muzeja, ki poudarja, da je bila vključitev Madžarske v koledar formule ena pomemben dogodek tudi za mednarodno avtomobilistično javnost. »Mislim, da so bili vsi navdušeni. Formula ena je želela širiti svoj svet in Madžarska je bila zanimiva nova destinacija. Dirkališče je bilo dobro sprejeto, čeprav je bilo precej zahtevno in tudi nekoliko nevarno, zato ni manjkalo nesreč,« je povedal.
Po njegovih besedah je Hungaroring kmalu postal prizorišče številnih zgodovinskih trenutkov. Med drugim je spomnil, da je prav na madžarskem dirkališču Michael Schumacher dosegel eno svojih prvih velikih zmag, kasneje pa si je tam zagotovil tudi četrti naslov svetovnega prvaka.
Bernie Ecclestone osebno je zagovarjal Madžarsko
Pot do prve dirke formule ena za železno zaveso ni bila samoumevna. Kot je povedal Csoti, je bilo za takratno socialistično Madžarsko organiziranje dirke izjemno velik finančni zalogaj. »Gradnja dirkališča je bila velik projekt, še večji strošek pa je predstavljala organizacija dirke. Za tedanji madžarski proračun je šlo za izredno veliko vsoto denarja,« je dejal in omenil znesek, ki se je takrat gibal okoli 18 milijonov dolarjev. Velik del sredstev je bil namenjen organizacijskim pravicam in licencam, ki so jih plačevali takratnemu vodstvu formule ena. Kljub temu je odločitev prinesla dolgoročne koristi, saj madžarska velika nagrada že štiri desetletja ostaja del svetovnega prvenstva.
Pomembno vlogo pri tem je imel tudi dolgoletni prvi mož formule ena Bernie Ecclestone. »Bernie je prišel na Madžarsko osebno in mu je bila država zelo všeč. Prav on je močno lobiral za to, da bi Madžarska dobila dirko formule ena,« je pojasnil Csoti. Zanimivo je, da prvi načrti sploh niso predvidevali gradnje današnjega Hungaroringa. Sprva so želeli dirko organizirati po mestnih ulicah Budimpešte, po vzoru znamenite dirke v Monaku. »Prva ideja je bila mestna dirka skozi park in ulice prestolnice. Ker vodstvo Budimpešte temu ni bilo naklonjeno, so nato izbrali Mogyorod in zgradili povsem novo dirkališče,« je razložil sogovornik.
Deset tisoč fotografij in pokal z nenavadno zgodbo
Osrednji del razstave predstavlja bogata fotografska zbirka, ki obiskovalca popelje od začetkov Hungaroringa do sodobne formule ena. Kot pravi Csoti, je bilo gradiva toliko, da je bila priprava razstave zahteven izbor. »Imamo približno deset tisoč fotografij, ki jih hrani nacionalna televizija. Izbrati smo morali najzanimivejše, ki prikazujejo razvoj od osemdesetih let do danes. Na njih niso le dirke formule ena, ampak tudi formule dve, dirke turnih avtomobilov in druge pomembne avtomobilistične prireditve,« je povedal.
Na razstavljenih fotografijah se zvrstijo Ayrton Senna, Nelson Piquet, Michael Schumacher, Felipe Massa, Lewis Hamilton, Max Verstappen, Charles Leclerc, Oscar Piastri in številni drugi svetovni prvaki ter zvezdniki motošporta. Posebno pozornost pritegne tudi replika znamenitega porcelanastega pokala manufakture Herend. Original je postal svetovno znan leta 2023, ko ga je med slavjem ponesreči razbil Lando Norris. »To je natančna kopija originalnega pokala. Izdelana je bila po tem, ko je bil izvirnik med podelitvijo razbit. Gre za izdelek ene najbolj znanih madžarskih porcelanskih manufaktur,« je pojasnil Csoti.
Razstava poleg pokala vključuje še dirkaška oblačila, spominske predmete ter druge muzejske eksponate iz zbirk Madžarskega olimpijskega in športnega muzeja.
Dirkališče, ki ostaja blizu tudi slovenskim navijačem
Hungaroring je zaradi geografske bližine že desetletja ena najbolj priljubljenih destinacij tudi za slovenske ljubitelje formule ena. Vsako leto dirkaški konec tedna privabi okoli 300.000 obiskovalcev iz vse Evrope, številni med njimi prihajajo tudi iz Slovenije.
V štiridesetih letih je madžarsko dirkališče gostilo številne nepozabne trenutke. Fernando Alonso je tam leta 2003 dosegel svojo prvo zmago v formuli ena, tri leta pozneje je prvo zmago osvojil še Jenson Button, leta 2024 pa je na Hungaroringu svojo premierno zmago slavil Oscar Piastri. Letošnji jubilej spremljajo tudi obsežne prenove dirkališča. Prenovljeni so bili boksi, glavna tribuna in spremljajoči objekti, razstava pa obiskovalcem ponuja tudi vpogled v tehnični razvoj dirkalnikov in infrastrukture skozi štiri desetletja.
Razstava Hungaroring 40 tako ni namenjena le ljubiteljem avtomobilizma, temveč vsem, ki jih zanima športna zgodovina. Prikazuje, kako je ena sama športna odločitev pred štiridesetimi leti Madžarsko trajno postavila na zemljevid svetovnega motošporta in ustvarila dogodek, ki še danes velja za eno najbolj obiskanih in prepoznavnih športnih prireditev v regiji.