Čebelji roj je skupina čebel, ki z matico zapusti panj. Predvsem maj in junij veljata za meseca, ko si čebele iščejo nov dom in si ustvarijo nove družine. Koliko čebel sestavlja en roj, je odvisno od velikosti panja. »Lahko se giblje od enega kilograma čebel do več kilogramov,« je povedal Simon Golob, svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja iz Čebelarske zveze Slovenije.
Čebele se začnejo na rojenje pripravljati približno deset dni prej, ko delavke požirajo med. Tako si zagotovijo zadostno količino hrane za čas, ko roj izleti. »Roječe čebele nosijo v golši do 36 miligramov medu, medtem ko čebele v nerojivi družini deset miligramov. Med v golši zagotovi zaloge hrane za premik in prvih nekaj dni življenja v novem gnezdu,« so navedli na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije.
Iz enega panja več rojev
Teden dni pred rojenjem se matici zmanjša zadek, da lahko leti. »Čebele matico stresajo, rinejo in grizejo, da jo prisilijo k letenju,« so pri zvezi opisali postopek. Nekaj dni pred rojenjem so delavke mirne, zato grozd mirno sedi na dnu satja. Stanje se spremeni na dan rojenja, ko »čebele izbruhnejo iz panja na videz neorganizirano in noro«. Takrat se začnejo premikati naprej in nazaj, pri čemer brenčijo, da bi spodbudile druge delavke. »Nenadoma izbruhnejo iz panja in navadno vzamejo s seboj tudi matico,« so še opisali postopek. Roj običajno izleti v dopoldanskih urah ali zgodaj popoldne, torej med enajsto in trinajsto uro.
Ker stara matica že težko leti, se usede blizu čebelnjaka, kjer počaka tudi do dva dni. Prvi roj se imenuje prvec, ko se izleže mlada matica, pa lahko panj zapusti še drugi roj oziroma drujec. »Prvemu roju lahko sledi več rojev, dokler čebelar ne ukrepa,« je pojasnil Simon Golob. Ključna razlika je, da mlada matica raje sodeluje pri rojenju, prav tako pa se roj z mlado matico usede dlje od čebelnjaka, višje kot roj s staro matico in na veji počaka le nekaj ur.
In kam se roji preselijo? »Roji si med seboj ne sledijo, ampak vsak izbere svojo lokacijo. Vsak roj predstavlja novo družino,« je pojasnil Golob. Čebele se najprej premaknejo v bližino, približno deset metrov stran od čebelnjaka. »Počakajo pri drevesu, grmovju ali objektu. Tam so nekaj ur, če je slabo vreme, lahko tudi dlje. V tem času gredo v izvidnico,« je povedal sogovornik. Ko čebele vzletijo drugič, gredo lahko tudi več kilometrov stran, zaradi česar jih čebelarji najlažje najdejo pri prvi lokaciji.
Nenevarne čebele
Čebele v roju načeloma niso agresivne, saj ne branijo panja, zato so same po sebi za okolico nenevarne. »Gre za več tisoč čebel, kar pa lahko predstavlja neke vrste psihično grožnjo. Ko jih oseba zagleda, je najbolje, da pokliče bližnjega čebelarja, čebelarsko društvo ali zvezo,« je predlagal. Prav tako lahko pobegle čebele, ki niso oskrbovane, širijo čebelje bolezni. »Največji problem predstavljajo, ko se naselijo v urbanih predelih, recimo v dimnikih, roletah in podobno. Takrat jih pogosto težko ven spraviš, ne da bi pri tem uničil družino,« je povzel Simon Golob.
Pri Mestni občini Ljubljana (MOL) so v sodelovanju z Gasilsko brigado Ljubljana vzpostavili protokol za pobiranje rojev. Zato prebivalce pozivajo, da ko opazijo roj čebel, pokličejo telefonsko številko 112 in sporočijo čim natančnejšo lokacijo roja, torej ulico, hišno številko, drevo, višino roja in podobno. Center za obveščanje o dogodku nato obvesti najbližjega dežurnega čebelarja, ki roj pregleda in po potrebi poskrbi za njegovo odstranitev. Če je roj na težje dostopnem ali zelo visokem mestu, pri posredovanju pomagajo gasilci.