Prva zamisel o ustanovitvi srbske knjižnice se je Momčilu Staniću, soustanovitelju srbskega Kulturnega društva Mihajla Pupina porodila leta 1994. Takrat še ni bilo pogojev, da bi srbska diaspora v Ljubljani knjižnico tudi dobila, zato je morala ideja nekaj časa počivati, preden so jo lahko prostovoljci iz omenjenega društva uresničili. S prostori, ki so jih nato leta 2003 prvič dobili od ljubljanske občine, so začeli sistematično zbirati knjižno gradivo.
Začetni fond, ki je sprva obsegal približno 1100 knjig, se je z leti prostovoljnega dela in ustvarjalnosti vztrajno večal. Srbska knjižnica Mihajla Pupina tako danes v prostoru na naslovu Luize Pesjakove ulica 9 hrani več kot 18.000 knjig, večinoma v srbščini in preostalih jezikih nekdanje Jugoslavije. Njeno poslanstvo sicer ni omejeno samo na branje, temveč temelji na povezovanju tako tistih, ki živijo v srbski diaspori, kot vseh drugih, ki jih zanima srbska književnost.
V zvezdnato nebo
Kulturno društvo Mihajla Pupina ima status društva v javnem interesu na področju kulture, soustanovila pa sta ga omenjeni gospod Stanić in Divna Obrenović. Tako društvo kot knjižnica nosita ime po Mihajlu Pupinu, ameriškem znanstveniku srbskih korenin, ki je pomembno zaznamoval naš prostor. Večino svojega življenja je deloval v ZDA, kjer je predaval na Univerzi Columbia. Znan je po Pupinovih tuljavah in po svojem prispevku k uporabi rentgenskih žarkov v medicini. Hkrati je bil Pupin tudi filantrop in pisec. Za svojo avtobiografijo Od pastirja do izumitelja je leta 1924 prejel Pulitzerjevo nagrado, kar je bilo prvič, da je nagrada šla v roke komu iz prostora nekdanje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Njegovo prepričanje, da so vsi ljudje in poklici pomembni, je bilo ključno, da v društvu od samega začetka sledijo njegovi viziji ter s svojimi dogodki in dejavnostmi gradijo mostove med narodi – tako kot jih je Pupin gradil med Ameriko in svojo domovino. Posebno vez ima Pupin tudi s Slovenijo: leta 1921 je postal častni občan Bleda, saj je pomembno prispeval k temu, da je to ozemlje ostalo slovensko.
Knjižne zbirke so vsebinsko raznolike: od avtobiografij, filozofskih tekstov, otroškega čtiva do klasične in sodobne literature. Knjižnica deluje domačno, saj so knjige pogosto prišle iz druge roke, pa tudi zato, ker se v njej pogosto družijo njeni člani, prostovoljci in drugi obiskovalci, ki prihajajo z vseh koncev sveta. Milica Žuraj, članica izvršnega odbora knjižnice in pobudnica nekaterih njihovih projektov, je dejala: »Sem največkrat pridejo Srbi, ki živijo v Sloveniji. Med drugim namreč ponujamo poučevanje srbščine in cirilice, zlasti za otroke v diaspori. Na vseh naših dogodkih so sicer dobrodošli vsi.« Ponosni so na projekt animiranega filma Zagledani v zvezdnato nebo. Zgodba govori o otroku, ki se začne zanimati za življenje in delo Mihajla Pupina. Kot pojasni sogovornica, tudi producentka filma: »Želeli smo spodbuditi otroško radovednost, ustvarjalnost in zanimanje za znanost. Film, ki so ga predvajali na RTV Slovenija v oddaji Krompir, smo posneli v srbščini, slovenščini in angleščini, letos pa je imel premiero tudi v New Yorku.«
Nogomet med knjigami
Obiskovalce v knjižnico vabi raznolik program dogodkov, ki jih organizirajo vsaj 20 na leto; od literarnih večerov, glasbenih nastopov, projekcij dokumentarnih in igranih filmov do manjših delavnic. Izvajajo družbeno odgovorne projekte, ki z inovativnim in ustvarjalnim pristopom prispevajo k širšemu družbenemu razvoju ter krepijo sodelovanje med srbsko in slovensko javnostjo. Vsako leto v goste povabijo tudi najmanj tri sodobne srbske pisatelje. Programska stalnica je še bralni klub, v katerem jezik ni ovira: berejo tako v srbščini kot slovenščini, pri čemer, če prevoda pri nas še ni, knjige po potrebi prinesejo iz Srbije, nato pa jih vključijo v knjižnično evidenco. Vse delo poteka izključno na prostovoljni osnovi, v prostem času. Med najdejavnejšimi je Miki Terzić, ki je povedal: »Tu sem, ker imam rad knjige. Berem jih v slovenščini, srbščini in angleščini. Predvsem pa sem tu zaradi druženja.«
Posebna značilnost društva je povezovanje kulture in športa. Precejšen del članov knjižnice je namreč zvestih navijačev Zvezde, zato se v vzdušju kulturnega navijanja večkrat zberejo v knjižnici, kjer spremljajo nogometne tekme. »Knjiga in šport gresta lepo skupaj,« je prepričana Milica Žuraj. Letos so četrto leto na Bledu za otroke organizirali Pupinov kros (na Bledu namreč stoji njegov spomenik). »Otroci tečejo ali pa hodijo okoli jezera, na koncu pa zmagovalcem podelimo nagrade. Temu sledijo pogostitev, druženje s starši in kulturni program, največkrat recital kakšne pesmi po izbiri otrok,« je še dejala sogovornica.