Nekdanji predsednik vlade Anton Rop in nekdanja predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič sta na Novem trgu v Ljubljani razkrila, kdo bo županski kandidat njune skupne politične ekipe. V boj z dolgoletnim županom Zoranom Jankovićem se bo podal Rop, medtem ko bo Klakočar-Zupančičeva sodelovala pri oblikovanju programa in nagovarjanju volilcev.
»Po tehtnem razmisleku, številnih pogovorih in tudi številnih pobudah sem se odločil, da prevzamem odgovornost in kandidiram za župana mesta Ljubljana,« je dejal Rop. Ob napovedi kandidature je neposredno napadel način dosedanjega vodenja prestolnice: »Čas je, da si mesto vzamemo nazaj. Čas je, da mesto vrnemo ljudem. Čas je, da oblikujemo razvoj mesta Ljubljane v interesu Ljubljančank in Ljubljančanov, ne v interesu lobijev, gradbincev in posameznikov.«
Po njegovih besedah prebivalci ne smejo biti klienti mestne oblasti. »Mestna uprava ni Ljubljana. Ljubljana smo mi vsi,« je poudaril in napovedal razvojni obrat, bolj transparentno, učinkovito in strokovno upravljanje ter več vključevanja javnosti v sprejemanje odločitev. Kot rojeni Ljubljančan, ki je odraščal v Šiški, obiskoval gimnazijo v Šentvidu in študiral za Bežigradom, se je v mesto vedno znova vračal tudi v času življenja v tujini, je povedal. Prav zato naj bi mu bilo pomembno, kako se bo Ljubljana razvijala v prihodnjih letih.
Klakočar-Zupančičeva: Ljubljana potrebuje izkušnje
Klakočar-Zupančičeva je odločitev za Ropovo kandidaturo utemeljila predvsem z njegovimi izkušnjami. Poudarila je, da vodenje mesta ni pravica, temveč velika odgovornost in dolžnost, tisti, ki mesto vodi, pa mora znati upravičiti zaupanje ljudi. »Potrebujemo človeka z dobrimi upravljalskimi izkušnjami, človeka, ki si želi Ljubljano vrniti Ljubljančankam in Ljubljančanom. Ta človek stoji tukaj ob meni in to je dr. Anton Rop,« je dejala.
Čeprav sta si z Ropom različna, ju po njenih besedah povezujejo enake temeljne vrednote. Napovedala je izjemno lepo sodelovanje, morda celo nekaj takšnega, česar v slovenski politiki doslej nismo bili vajeni. Sama naj bi se posvetila predvsem vključevanju in poslušanju ljudi.
Klakočar-Zupančičeva je ob tem predstavila tudi njun pogled na prestolnico. Ljubljana po njenih besedah ni ena stranka, ena lista, en župan ali ena mestna oblast, temveč skupnost vseh, ki v njej živijo. Prav tako mesto ni projekt z določenim začetkom in koncem, ampak živ organizem, ki ga oblikujejo odnosi med ljudmi ter njihov odnos do ulic, parkov, reke, zgodovine in prihodnosti. Ob sklicevanju na Plečnikovo dediščino je poudarila, da mora biti Ljubljana mesto po meri človeka. Prebivalcem mora omogočati dostop do stanovanj in delovnih mest, ustvarjanje družine, hitre poti po mestu ter občutek, da jih mestna oblast posluša in upošteva. »Želimo si novega poglavja v Ljubljani in novega načina vodenja. Želimo si vodenja, ki bo pošteno in skladno s pravili, kjer bomo slišani in bomo lahko na glas povedali, kaj mislimo,« je dejala.
Od stanovanj do prometa in čistejšega zraka
Rop je kot eno osrednjih programskih prednostnih nalog izpostavil stanovanjsko politiko. Njegova ekipa napoveduje več dostopnih in neprofitnih stanovanj, boljšo stanovanjsko preskrbo mladih družin in starejših ter aktivnejšo zemljiško politiko, ki ne bo dajala prednosti zgolj donosnim nepremičninskim projektom. Opozoril je, da je v Ljubljani več kot 10.000 praznih stanovanj, medtem ko prestolnica po številu neprofitnih stanovanj zaostaja za primerljivimi evropskimi mesti.
Med glavne izzive je uvrstil tudi mestni promet. Po njegovi oceni Ljubljana zaostaja tako pri kakovosti javnega prevoza kot pri deležu njegove uporabe, zato napoveduje posodobitev voznega parka in pametnejšo prometno ureditev. Med prednostnimi nalogami so še čistejši zrak, okoljska politika in razvoj turizma, ki mestu prinaša koristi, vendar prebivalcem ne zmanjšuje kakovosti življenja.
Rop in Klakočar-Zupančičeva sta napovedala, da bosta program oblikovala skupaj s strokovnjaki in prebivalci. Njuni ekipi naj bi se že pridružili podjetniki, arhitekti, urbanisti, sociologi in politologi, v prihodnjih tednih pa nameravajo pripraviti niz javnih okroglih miz. Prve bodo predvidoma namenjene urbanističnemu razvoju, aktivni zemljiški politiki, stanovanjem in prometu.
Na vprašanje, ali bo njegova kandidatura skupaj s kandidaturo prvaka Levice Luke Mesca razdrobila glasove na levici in s tem koristila Jankoviću, je Rop odgovoril, da večja konkurenca ni slabost. »V preteklosti smo velikokrat poslušali, da Ljubljančanke in Ljubljančani niso imeli izbire. Zdaj je jasno, da izbira obstaja in da obstajajo različne, tudi boljše poti,« je dejal. Potrdil je, da so se pogovarjali tudi z Levico in da imajo več skupnih ciljev, vendar se razlikujejo v načinu, kako jih doseči. Njegova ekipa se želi po njegovih besedah izogniti populističnim obljubam. »Najlažje je obljubljati, da bo vse zastonj in da bomo vsi srečni in veseli, potem pa se pokaže, da je to popolnoma nemogoče. Obljubljati 10.000 stanovanj in jih zgraditi 1000 ni dobro,« je opozoril ter napovedal realen in izvedljiv program. Mesec medtem nastopa s sloganom »Za Ljubljano, ki si jo lahko privoščimo«. Kot osrednji problem prestolnice izpostavlja visoke cene stanovanj in vse dražje življenje, med prednostnimi nalogami pa navaja dostopnejša stanovanja in vrtce, učinkovitejši javni prevoz, urejene kolesarske povezave, dolgotrajno oskrbo ter ukrepe za čistejši zrak in prilagajanje podnebnim spremembam.Ankete so več možnosti pripisovale Klakočar-Zupančičevi
Odločitev, da bo kandidat Rop, je nekoliko presenetljiva, saj so dosedanja javnomnenjska merjenja precej več možnosti pripisovala Urški Klakočar Zupančič. Po majski anketi Ninamedie bi zanjo glasovala približno petina vprašanih, s čimer bi se za Jankovićem uvrstila na drugo mesto.
Julijska raziskava Episcentra je pokazala, da bi Urško Klakočar Zupančič zagotovo ali verjetno podprlo 40 odstotkov vprašanih, Ropa pa 24 odstotkov. V hipotetičnem drugem krogu je bila Klakočar-Zupančičeva tudi edina med preverjenimi kandidati, ki bi premagala Jankovića. Ropovi sodelavci kot njegovo prednost poudarjajo manjšo politično odbojnost in možnost pridobivanja glasov na levici, sredini in delu desne sredine.Glavni favorit ostaja Janković, ki Ljubljano z nekajmesečno prekinitvijo vodi od leta 2006 in se bo potegoval za sedmi mandat. Na volitvah leta 2022 je zmagal že v prvem krogu z 61,83 odstotka glasov, letošnje ankete pa nakazujejo, da bi bil tokrat drugi krog precej verjetnejši.
Poleg Jankovića, Ropa in Mesca so kandidaturo napovedali še mestni svetnik in predsednik stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc, mestni svetnik in predsednik Piratske stranke Jasmin Feratović ter nekdanji mestni svetnik Mihael Jarc, ki bo nastopil z Listo za čisto pitno vodo. Stranka Prerod Vladimirja Prebiliča je za svojega kandidata izbrala pravnika Gregorja Novaka, spletni vplivnež Aleksandar Repić pa namerava zbrati podpise za neodvisno kandidaturo.
Svojih odločitev še niso sporočile vse večje parlamentarne stranke. V Gibanju Svoboda so kot morebitnega kandidata omenjali nekdanjega finančnega ministra Klemna Boštjančiča, odprta pa ostaja tudi možnost podpore Jankoviću. Kandidatov še niso dokončno predstavili niti SD, SDS in NSi.
Prvi krog lokalnih volitev bo 15. novembra, morebitni drugi krog pa 29. novembra. Volilna opravila se bodo začela 7. septembra, kandidature pa bo mogoče vložiti do 15. oktobra, zato se lahko seznam kandidatov do takrat še spremeni.