Kanal C0, nova parkirna ureditev, prenova osrednje tržnice z garažo, razprave o sežigalnici, Plečnikovem stadionu in tudi spomin na nekdanjo tovarno Rog niso iste zgodbe, vendar jih povezuje podoben očitek: da mestna oblast ključne odločitve sprejema preveč od zgoraj navzdol. Janković projekte predstavlja kot razvojne, infrastrukturne in nujne za sodobno prestolnico, nasprotniki pa v njih vidijo ponavljajoč se vzorec, v katerem so civilne iniciative, okoljski pomisleki, kulturnovarstveni argumenti ali soseske upoštevani šele tedaj, ko postanejo dovolj glasni.
Najbolj vztrajen simbol tega spora ostaja kanal C0, ki je za občino pomemben komunalni projekt, za nasprotnike pa vprašanje varovanja pitne vode in zaupanja v postopke. Podobno občutljiva je prenova tržnice. Ministrstvo je za projekt izdalo integralno gradbeno dovoljenje, vendar to še ni pravnomočno, nasprotniki pa napovedujejo nadaljevanje pravnega boja. Parkirni odlok je nezadovoljstvo preselil neposredno pred vrata stanovalcev, saj se je okoli njega oblikovala referendumska pobuda. V ozadju ostaja tudi Rog. Občina ga danes predstavlja kot uspešno prenovo degradiranega območja, del javnosti pa ga še vedno razume kot simbol izgube avtonomnega prostora in tršega obraza mestne politike.
Prav zato bi lahko letošnje volitve, če bo Janković kandidiral, postale manj razprava o posameznih projektih in bolj presoja njegovega sloga vodenja. Ključna dilema pa ostaja, ali se lahko razpršeno nezadovoljstvo poveže v dovolj močno politično alternativo. Vprašanje letošnjih volitev zato ni samo, ali bo Janković kandidiral, temveč kdo bi lahko iz nezadovoljstva, ki se je nabralo ob mestnih projektih, naredil prepričljivo politično zgodbo.
Ljubljana je bila v zadnjih letih večkrat mesto protestov, iniciativ in nasprotovanj, precej redkeje pa mesto poenotene opozicije. Prav v tem je prednost župana Zorana Jankovića. Dokler so njegovi kritiki razpršeni med civilne pobude, mestne svetniške skupine in ideološko zelo različne stranke, ostaja njegov položaj razmeroma varen. Če pa bi kdo znal očitke o C0, tržnici, parkiranju in načinu odločanja povezati v jasno zgodbo o drugačnem mestu, bi lahko kampanja postala precej bolj odprta. Poglejmo torej, kdo so kandidati, ki bi se lahko – če bo Janković po pričakovanjih spet kandidiral za nov mandat – na volitvah spopadli z zdajšnjim prvim obrazom mesta Ljubljana.
Jasmin Feratović: piratski kandidat za širše povezovanje
Po naših neuradnih informacijah namerava Piratska stranka za županskega kandidata predlagati Jasmina Feratovića, predsednika stranke in ljubljanskega mestnega svetnika. Feratović je na zadnjih lokalnih volitvah že kandidiral za župana, vendar z 1,62 odstotka glasov ni dosegel vidnejšega rezultata. Pomembnejši je bil tedaj preboj Piratov v mestni svet, kjer imajo enega svetnika.
Tokrat naj bi Pirati razmišljali širše kot leta 2022. Po naših informacijah želijo v kampanjo vstopiti v sodelovanju z drugimi skupinami oziroma posamezniki, pri čemer naj bi bili pripravljeni mesta na listi za mestni svet prepustiti tudi partnerjem, ob pogoju, da županski kandidat ostane Feratović. Takšna formula bi Piratom omogočila, da ne nastopijo zgolj kot stranka, temveč kot vozlišče različnega mestnega nezadovoljstva.
Asta Vrečko: kandidatka/ z mestno izkušnjo
Neuradno je mogoče slišati, da naj bi za župansko mesto kandidirala ministrica za kulturo v odhodu in sokoordinatorica Levice Asta Vrečko, vendar nam v stranki teh informacij niso potrdili. V nasprotju s številnimi nacionalnimi politiki, ki se jih ob lokalnih volitvah omenja predvsem taktično, ima Vrečkova z Ljubljano konkretno politično zgodovino. Bila je mestna svetnica Levice v Ljubljani, hkrati pa je kot političarka prepoznavna po temah kulture, javnega prostora, stanovanj in socialne pravičnosti.
Kot morebitno ime za župansko kandidaturo se omenja tudi Luka Mesec, ki je v Ljubljani prepoznaven, ima dolgoletno nacionalno politično izkušnjo in nagovarja volilce, ki si želijo bolj socialno, stanovanjsko in javnoprostorsko usmerjene mestne politike. Poleg tega je na zadnjih državnozborskih volitvah v Ljubljani pokazal, da ima v prestolnici pomembno volilno bazo. Toda njegova kandidatura se zdi manj verjetna. Mesec je bil izvoljen v državni zbor, kjer ima Levica v novem razmerju moči zahtevno vlogo. Težko si je predstavljati, da bi se odpovedal poslanskemu položaju in nacionalni politični vlogi za negotovo bitko v Ljubljani, še posebej če ima Levica drugo mogočo kandidatko.
Anton Rop: izkušeno ime levosredinske politike
Med imeni, ki krožijo v političnih krogih, je tudi Anton Rop, nekdanji predsednik vlade in nekdanji finančni minister. Sam kandidature ni želel potrditi. Na naše vprašanje je odgovoril le: »Me veselijo govorice.« Takšen odgovor govoric ne potrjuje, a jih tudi ne zanika povsem.
Ropova morebitna kandidatura bi bila drugačna od piratske ali levičarske. Ne bi temeljila na aktivistični energiji, temveč na izkušnji, upravljalskem znanju in spominu na čas, ko je bila levosredinska politika povezana z gospodarstvom, financami in tehnokratskim upravljanjem. V Ljubljani bi lahko nagovarjal volilce, ki so do Jankovića zadržani, a si hkrati ne želijo izrazitega političnega eksperimenta. Vprašanje pa je, ali je takšen profil danes še dovolj močan za ljubljansko župansko tekmo.
Aleš Primc: vztrajni kritik z desnice
Med možnimi kandidati se omenja tudi Aleš Primc, ki je bil na zadnjih lokalnih volitvah tretji najuspešnejši kandidat. Prejel je 6,95 odstotka glasov, njegova lista Glas za otroke in družine pa je dobila en mandat v mestnem svetu. V tem mandatu se je Primc profiliral predvsem kot eden najglasnejših nasprotnikov kanala C0 in kot organizator protestov pred Magistratom.
Če bo kandidiral, bo njegova kampanja skoraj gotovo zgrajena na sporočilu, da Janković Ljubljano vodi samovoljno in da je treba ustaviti projekte, ki jim del javnosti ostro nasprotuje. Primčeva prednost je vztrajnost. V mestni politiki je navzoč ves mandat, ima jasno jedro podpornikov, prepoznaven slog in teme, ki so postale del ljubljanskega političnega zemljevida.
Urška Klakočar Zupančič: morda, a še razmišlja
Med imeni, ki bi lahko premešala ljubljansko župansko tekmo, se omenja tudi Urška Klakočar Zupančič. Nekdanja predsednica državnega zbora je po neuspehu na parlamentarnih volitvah izstopila iz Gibanja Svoboda, kandidature za ljubljansko županjo pa za zdaj ni napovedala.
V oddaji 24 ur zvečer so jo nedavno vprašali, ali bi na prihajajočih županskih volitvah lahko izzvala Zorana Jankovića, a je odgovorila, da trenutno ne razmišlja o nobeni funkciji in da ne razmišlja o tem, da bi kogar koli izzivala. O Jankovićevem delu je bila zadržana: dejala je, da ga ne želi ocenjevati ne kot dobrega ne kot slabega, ker ga ne pozna dovolj dobro, ob tem pa dodala, da morajo morebitne dokaze o koruptivnih dejanjih raziskati pristojni organi.