Na junijski seji mestnega sveta bodo svetniki na mize dobili končni predlog občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje nekdanje tovarne Tovil na Viču. Gre za območje ob Gradaščici, na katerem nepremičninski projekt Urbana oaza skupaj s partnerji razvija poslovnež Mihael Karner, ki ga ameriška agencija za boj proti drogam išče zaradi domnevne distribucije in uvažanja anabolnih steroidov ter pranja denarja.
Končni predlog je precej drugačen od osnutka, ki je sito mestnega sveta prestal že leta 2011. Če je osnutek sprva predvideval gradnjo stanovanjskih stavb tudi med Jamovo cesto in Gradaščico na območju, kjer so danes parkirne garaže, prostorski načrt tega območja ne obravnava več. Iz občinskega gradiva je razvidno, da se lastniki garaž niso strinjali z gradbenimi načrti na tem delu. Tako ostaja gradnja stanovanjskega objekta južno od Gradaščice, v katerem je predvidenih 140 stanovanj, od tega jih je največ 60 lahko oskrbovanih. Zmanjšano je tudi število parkirnih prostorov s 570 na okoli 220, pri čemer bi bila večina parkirnih prostorov umeščenih v največ dve kletni etaži. Karner je dejal, da nikakor ni obupal nad Urbano oazo: »Ne moreš obupati. Ko si v takšnem projektu, nimaš več izbire.«
Kljub manjšanju zmogljivosti Karner ni bil pretirano razočaran. »Bo pa kakovost bivanja za stanovalce zato boljša,« je prepričan. Pridobitev za mesto naj bi bile po Karnerjevih besedah ureditev degradiranega območja Tovila ter novih kolesarskih in pešpoti južno od Gradaščice, ki jih bodo povezali z že urejenimi, ter gradnja brvi čez Gradaščico. Poudaril je, da bo kar 5000 kvadratnih metrov površin zelenih in da se bodo navezovale na park ob Jamovi cesti.
Ohranitev čim več starih dreves
Karner je zagotovil, da bodo poskušali ohraniti vsa drevesa, pod katerimi ne bo predvidena gradnja podzemnih garaž. Gre namreč za stara in visoka drevesa, ki bodo bodočim stanovalcem lahko zastirala pogled na bližnje industrijske objekte.
Ravno posek dreves v preteklosti in napoved poseka še preostalih sta že pred leti na noge postavila bližnje sosede. Ti bi še najraje videli, da bi na Karnerjevem zemljišču občina uredila park. A občina je na tovrstne pobude odgovarjala s pojasnilom, da to območje ni gozd in da je bilo ves čas zazidljivo. Sprva je prostorski načrt tukaj dovoljeval površine za proizvodnjo, skladišče in terminale, s sprejetjem občinskega prostorskega načrta leta 2010 pa je občina namembnost spremenila v večinoma stanovanjsko.
Plaz pripomb in pobud, ki jih je občina prejela k osnutku občinskega podrobnega prostorskega načrta leta 2011, kaže, da bi Karner in njegova partnerja Rajko Hrvatič in Uroš Slivnik tudi v prihodnje lahko imela težave z nasprotovanjem sosedov. Iz pobud je namreč razvidno, da so družbe Pavlin, Gorenc, Sij in stanovalci bloka na Koprski 2a v času javne razprave napovedali pridobitev statusa stranskega udeleženca v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za ta projekt. Družba Gorenc je med drugim opozorila, da območje občinskega podrobnega prostorskega načrta vključuje tudi manjšo parcelo v njihovi lasti, ki da je nikakor ne nameravajo prodati. Občina je pojasnila, da to ne bo problem, saj na območju te parcele ni predvidena gradnja, zato je investitor niti ne bo potreboval.
Podjetniki, ki delajo v gospodarskih stavbah južno od načrtovane zgradbe, so še opozorili, da 2,5 metra visoka protihrupna ograja med stanovanji in industrijskimi objekti ni dovolj visoka, da bi tudi stanovalce višjih nadstropij Urbane oaze zaščitila pred hrupom. »Takšna predlagana rešitev bi lahko pomenila samo trajen konflikt s stanovalci zaradi zmanjšane kvalitete bivanja teh. Za nas pa motnjo pri umeščanju obstoječe dejavnosti v prostor,« so v pripombah poudarili v družbi Gorenc.
Opozarjali na nujnost izvedbe protipoplavnih ukrepov
Občani so v pripombah k osnutku prostorskega načrta za Tovil opozorili, da je lokacija na poplavnem območju, kar so potrdile tudi poplave leta 2010. »Menim, da gradnja v vsebini, kot je predložena, ni dopustna, preden se ne izvrši protipoplavna zaščita na omenjenih parcelah. Ignoriranje poplavne nevarnosti pomeni zavajanje morebitnih kupcev, kar se je že zgodilo pri gradnji naselja Viška sončava,« je leta 2011 opozoril občan.
Poplavna varnost tega območja bo izboljšana, ko bo državna direkcija za vode izvedla celovite protipoplavne ukrepe v okviru projekta Gradaščica, napovedujejo na občini. Kdaj bodo ti ukrepi v celoti dokončani, še ni povsem jasno, kajti direkcija nima še vseh zemljišč in s tem niti vseh potrebnih gradbenih dovoljenj. Poleg tega še ni izbrala izvajalca. V času javne razgrnitve se je pojavilo več pobud, naj občina gradnje ne dovoli, dokler državni ukrepi ne bodo v celoti zaključeni. A na občini so gradnjo kljub temu dovolili že prej, toda pod pogojem, da investitor izvede določene omilitvene ukrepe, ki naj bi zagotovili, da se situacija na širšem območju ne bo poslabšala. Omilitvene ukrepe je v hidrološko-hidravlični študiji opredelila družba Izvo-R v decembru 2019. Karner je prepričan, da zaradi vseh ukrepov, ki jih je predpisala stroka, ni nevarnosti, da bi bile denimo kletne etaže Urbane oaze poplavljene, kot so bile leta 2010 tiste v Viški sončavi.
