Ponudba lokacij za kampiranje na območju Ljubljane se je v zadnjih letih izboljšala. Na vprašanje, ali bi v prestolnici kljub temu potrebovali dodatne kampe, je poznavalec razmer Klemen Hren odgovoril, da potrebe ni, a da je konkurenca vedno dobrodošla. »Ljubljana ima en urejen kamp in več kampov v okolici, recimo v Smledniku, še eden pa je v smeri proti Litiji. Na južnem delu je ponudba nekoliko manjša, a tam so tudi omejitve zaradi Nature 2000,« je pojasnil Hren in predlagal: »Zanimive bi bile ponudbe na kmetijah, kjer bi lahko omogočili kampiranje.«
Po oceni sogovornika je bilo pred leti divje kampiranje v Ljubljani pogostejše, k ureditvi težave pa so močno pripomogla parkirna mesta za avtodome na parkiriščih P+R Dolgi most in Stanežiče, kjer je za ves dan treba odšteti 15 evrov. »Lokaciji imata tudi urejen dostop do mestnega prevoza. Pripomoglo je tudi to, da je avtobus po novem možno plačati z bančno kartico in ne samo z urbano,« je razložil Klemen Hren. Na parkiriščih sicer ustavi veliko potnikov v tranzitu, zaradi česar so parkirna mesta vsak dan polno zasedena. »Edina težava je pozimi s svežo vodo, zaradi zmrzali,« je dodal.
A kljub temu nekateri tvegajo s kampiranjem na črno. »Mogoče pridejo samo na ogled mesta in prespijo. Običajno gre za manjše avtodome ali predelane kombije,« je opazil Hren. Divje kampiranje s šotori je danes redkost, ocenjuje. »Lahko gre za kolesarje, ki imajo manjše šotore in se pozno zvečer nekje ustavijo, da prespijo, in gredo zjutraj že naprej,« je povedal sogovornik.
Težava z divjim kampiranjem v prestolnici tako po njegovem mnenju ni primerljiva s tisto na Gorenjskem. »Včasih so pogosto parkirali okoli železnice. Odkar so za Gospodarskim razstaviščem postavili znak, da je parkiranje avtodomov prepovedano, jih ne vidim več. Številni ne želijo tvegati kazni in se pravil držijo,« je še povzel sogovornik.
Na Turizem Ljubljana smo se obrnili z vprašanjem, kakšno je sicer zanimanje za kampiranje v prestolnici in kam jih usmerijo. »V Ljubljani je zgolj en kamp, zato statistični podatki Sursa za to kategorijo nastanitev v Ljubljani niso na voljo,« so odgovorili.
Edini kamp v mestu je sicer Ljubljana Resort, a ni v celoti zaseden. »Zasedenost je skladna s pričakovanji. V Ljubljani je veliko počivališč, kjer turisti spijo neprijavljeni ter ne plačujejo turistične takse v višini okoli 12 evrov za štiri osebe, saj je to zanje ugodneje,« so pojasnili pri Ljubljana Resortu. Turisti v tem primeru smeti običajno odlagajo pri manjših mestnih smetnjakih.
»Divje kampiranje ni preganjano, ampak celo spodbujeno z na primer 24-urnim parkiranjem. Tako veliko obiskovalcev Ljubljane uporablja cenejše in centru bližje oblike nočitve,« so opisali. Poudarili so, da so v gorenjskih občinah kazni za divje kampiranje tudi do 500 evrov, medtem ko je režim v prestolnici manj strog. »Najbolj priljubljena oblika kampiranja v Ljubljani je z avtodomom, obiskovalci pa ostanejo povprečno 1,8 dneva. Največkrat pridejo iz Nemčije,« so še povzeli pri Ljubljana Resortu.