Za projektom stojijo ljubitelji knjig, avtorji in ustvarjalci, ki menijo, da knjigarna ni le prostor, kjer kupimo knjigo, ampak prostor srečevanja, pogovorov in povezovanja skupnosti. Sanja Podržaj, ki bo v času Kamfesta vodila knjigarno, pravi, da je bila ideja prisotna že dlje časa, dokončno pa se je izoblikovala spontano ob povezovanju različnih pobud. »Sama mislim, da mesto potrebuje knjigarno. Vsako mesto jo potrebuje. Ko grem v tujino, vedno obiščem knjigarne, ker se mi zdijo nekakšno srce mesta,« pove.
V Kamniku je neodvisna knjigarna že nekaj časa praznina. Nekdanja knjigarna Sanje je sicer delovala na Šutni, vendar je zaradi visokih stroškov najema sčasoma zaprla vrata. Prav vprašanje prostora in dostopnosti najemnin pa ostaja eden ključnih izzivov tudi za prihodnost. »Praznih prostorov je dovolj, vprašanje pa je, kdo jih lahko napolni in pod kakšnimi pogoji. Za takšne projekte ni dovolj samo navdušenje posameznikov, potrebna je tudi neka širša podpora,« opozarja Podržajeva.
Knjigarna kot prostor skupnosti, ne le trgovina
Začasna knjigarna na Šutni bo v času Kamfesta ponudila predvsem srečanja z avtorji, pogovore in predstavitve knjig. Program bo nastajal okoli lokalnih ustvarjalcev, slovenskih avtorjev, ilustratorjev in striparjev. Med gosti bodo tudi kamniški ustvarjalci, kot so Ivan Mitrevski, Pino Pograjc, Matjaž Virjent in drugi.
Podržajeva poudarja, da je prav osebni stik tisti, ki daje knjigi dodatno vrednost. »Drugače spoznaš knjigo, če slišiš avtorja, če ta prebere odlomek in pove svojo zgodbo. To je nekaj povsem drugega, kot če knjigo samo vidiš na spletni strani ali polici velike trgovine.« Prav v tem vidi razliko med velikimi trgovskimi sistemi in neodvisnimi knjigarnami. »Neodvisna knjigarna ima nekoga, ki izbira, priporoča in povezuje ljudi s knjigami. Ne deluje samo po algoritmu, ki ti ponuja tisto, kar si že prej gledal. Včasih odkriješ knjigo, za katero sploh nisi vedel, da jo potrebuješ.«
Po njenem mnenju bi lahko imela knjigarna v Kamniku pomembno vlogo, saj ima mesto veliko ustvarjalcev. »V Kamniku imamo ogromno ljudi, ki ustvarjajo na področju knjige – avtorje, avtorice, kritike, ilustratorje, striparje. Knjigarna bi lahko bila prostor, kjer se vse to poveže v neko celoto.« Ob tem ne vidi knjigarne kot ponudbe, namenjene predvsem tujim turistom, ampak kot nekaj, kar mora najprej služiti domačinom. »Pomembno se mi zdi, da gradimo stvari v mestu, kjer živimo, in za ljudi, ki tukaj živijo. Ne želim si, da bi center postal samo še ena turistična kulisa s trgovinicami s spominki. Knjigarna mora biti prostor za skupnost.«
Šutna potrebuje vsebine, ne praznih izložb
Pobuda za knjigarno odpira tudi širše vprašanje prihodnosti Šutne. Kamniška glavna ulica se že leta sooča s težavami, povezanimi s praznimi lokali, prodajo prostorov in visokimi najemninami. Prav ti dejavniki pogosto onemogočajo, da bi se v mestnem jedru razvijale dejavnosti, ki imajo za mesto širši pomen. Podržajeva meni, da bi moralo biti več posluha za vsebine, ki ustvarjajo življenje v mestu. »Knjigarna ni samo trgovina. Okoli nje se lahko zgradi skupnost ljudi, ki imajo radi knjige, kulturo in pogovore. Takšne stvari ne nastanejo čez noč in tudi ne morejo temeljiti samo na enem človeku.«
Prav zato bo prihodnost projekta odvisna od tega, ali se bodo našli ljudje, ki bodo pripravljeni idejo nadaljevati tudi po Kamfestu. »Upam, da bo ta poskus pokazal, da je interes. Da bodo ljudje prišli, da bodo prostor začutili in da se bo našla neka skupina, ki bo pripravljena to spraviti v življenje. In da bodo ideji prisluhnili in jo podprli tudi mestni odločevalci.«
Začasna knjigarna bo tako več kot festivalska popestritev. Je tudi preizkus, ali Kamnik potrebuje prostor, kjer se srečujejo knjige, ideje in ljudje. »Mesto potrebuje takšne točke. Ne samo zaradi prodaje knjig, ampak zaradi občutka, da se v mestu nekaj dogaja. Knjigarna je lahko prostor, kjer se ljudje ustavijo, pogovarjajo in najdejo nekaj novega – v knjigi ali drug v drugem,« sklene Sanja Podržaj.