Z novim odlokom želi MOL določiti nov prednostni vrstni red uporabe energentov za ogrevanje stavb, tople vode in prezračevanje. Usmeritve, ki so vključene v odlok, temeljijo na lokalnem energetskem konceptu in zasledujejo okoljske kriterije, ki naj bi predvsem izboljšali zrak. Prav to je namreč kritična točka med kurilno sezono v Ljubljani. Razlog za takšno poslabšanje kakovosti zraka naj bi bila predvsem individualna kurišča.
Odlok bo po novem veljal za investitorje, lastnike in uporabnike stavb, ki bodo morali biti nanj pozorni ob gradnji novih stavb in pri obnovi ali rekonstrukciji, ki bo vključevala tudi spremembo ogrevalnega sistema, denimo zamenjavo kotla ali vpeljavo centralne kurjave. A ob tem obstajajo tudi izjeme, odlok se namreč ne bo uporabljal za izjemno varčne stavbe, katerih letna potreba po toploti je manjša od štiri tisoč kilovatnih ur in se v celoti ogrevajo na obnovljive ali nizkoogljične vire. Prav tako odlok ne bo v uporabi za postopke pridobitve dovoljenj, ki so se začeli pred uveljavitvijo odloka.
Prva na lestvici odvečna toplota
Investitorji, lastniki in uporabniki stavb bodo morali slediti prednostni lestvici ogrevanja, ki določa stroge pogoje glede uporabe energentov glede na lokacijo stavbe in tehnične možnosti. Prva izbira na lestvici je odvečna toplota, ki bi bila sicer izgubljena, bodisi z rekuperacijo ali pretvorbo toplote. Sledi ji sončno obsevanje z uporabo solarnih ogrevalnih sistemov za neposredno pridobivanje toplote in energetsko učinkovito daljinsko ogrevanje. To je mogoče na območjih, kjer je zgrajeno vročevodno omrežje, za katero je predvidena dolgoročna širitev.
Nekoliko nižje na seznamu so bioplini, predvsem na mestu nastanka ali prek plinovodnega sistema, ter geotermalna in hidrotermalna energija. Uporaba toplotnih črpalk, gnanih z elektriko ali plinom, bo dovoljena zunaj območij daljinskega ogrevanja, pod pogojem, da je v skladu z vodovarstvenimi predpisi. Podobno bo veljalo tudi za toplotne črpalke, ki delujejo na zrak.
Poleg toplotnih črpalk je na območjih zunaj daljinskega ogrevanja dovoljena trdna biomasa, ki se lahko uporablja le v sodobnih kurilnih napravah, ki izpolnjujejo stroge emisijske standarde za nove naprave. Ključna novost odloka je, da je biomasa uvrščena pred zemeljski plin, ki je dovoljen le na območjih, kjer prej naštete možnosti niso izvedljive.
Prepoved električnih radiatorjev in IR-panelov
Na dnu lestvice so se znašli zemeljski in naftni plin ter kurilno olje, ki so dopustni le na območjih brez daljinskega ali plinovodnega omrežja oziroma tam, kjer ni nobene druge možnosti za priklop na sistemske vire. Odlok prinaša prepoved električnega ogrevanja, kar pomeni, da neposredna uporaba električne energije, denimo v obliki električnih radiatorjev ali IR-panelov, ni več dovoljena. Prav tako se bo elektrika lahko uporabljala le še kot pogonska energija za toplotne črpalke.
Za pripravo tople sanitarne vode se bodo po novem morali primarno uporabljati sončni kolektorji in centralni hranilniki toplote. Uporaba lokalnih električnih grelnikov, bojlerjev, bo omejena na nestanovanjske stavbe, ki imajo porabo nižjo od 65 litrov na dan oziroma v primerih, ko bi bili stroški centralne izvedbe nesorazmerni.
Neprilagojeno razmeram na podeželju
Ob predlogu novega odloka sta mestna svetnika Aleš Primc kot samostojni svetnik in Mojca Sojar iz NSi izrazila zaskrbljenost glede morebitne prepovedi kurjenja drv. A odlok pojasnjuje, da drva ne bodo prepovedana, bodo pa zaradi vpliva na zrak uvrščena nižje na prednostni listi kot denimo toplotne črpalke. Ob tem so problematična predvsem zastarela kurišča in neustrezno gorivo.
Svetnica SDS Maruša Babnik je opozorila, da bi moral odlok bolj upoštevati realne razmere na podeželju, kjer centralni sistemi niso dostopni. Z MOL so ji odgovorili, da uporaba drv na teh območjih ostaja mogoča, vendar v sodobnih napravah. Glede stroškov so poudarili, da Energetika Ljubljana in Eko sklad ponujata subvencije za zamenjavo starih peči, s posebnim poudarkom na ranljivih gospodinjstvih. Primc je predlagal, da bi imele vse stavbe možnost uporabe drv kot rezervni vir v primeru izpada elektrike, a je bil njegov predlog zavrnjen, saj to področje urejajo državni predpisi in ne občinski odloki.
V razpravi o novem odloku je svetnik Vesne Denis Striković podal predlog, da bi z novimi pravili še bolj omejili tako imenovane mini sežigalnice oziroma neustrezne male kurilne naprave, ki močno obremenjujejo okolje. MOL je v svojem stališču pojasnila, da je to področje že strogo regulirano, novi odlok pa te zahteve le še dodatno utrjuje in povezuje z lokalnimi cilji.