Od sredine aprila do začetka maja se bodo v četrtnih skupnostih Šentvid, Črnuče in Moste zvrstili trije preventivno-izobraževalni dogodki, na katerih bodo občani lahko prisluhnili predavanju o tigrastem komarju in nasvetom, kako se boriti proti naraščajočemu številu predstavnikov te invazivne tujerodne vrste, ki je v glavnem mestu že močno razširjena. V Črnučah bodo tako denimo lahko občani v petek, 21. aprila, na dogodek prinesli odsluženo posodo iz keramike, plastike ali kovine, v zameno zanjo pa bodo dobili sadiko zelišča, ki odganja komarje.
Na ljubljanski mestni občini so se za sodelovanje s četrtnimi skupnostmi pri organizaciji dogodkov o tigrastih komarjih odločili ob izvajanju svoje kampanje Rokavice gor. Na dogodkih v sklopu akcije, s katero v mestu čistijo območja, kjer se razraščata predvsem za zdravje nevarna ambrozija in japonski dresnik, so namreč zaznali, »da je med meščani povečano zanimanje za to problematiko«. Ukrepom proti razraščanju invazivnih tujerodnih rastlin so tako zdaj dodali še ukrepe za zajezitev invazivnih tujerodnih vrst živali, kot so tudi tigrasti komarji.
Iz Primorske v Ljubljano
Kako množična je pravzaprav populacija tigrastih komarjev v prestolnici, na ljubljanski mestni občini sicer ne morejo povedati. Kot so pojasnili na občinskem oddelku za varstvo okolja, monitoringa o velikosti in spreminjanju populacije namreč ne izvajajo, prav tako teh podatkov nimajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. »Ko sem se pred leti preselil za Bežigrad, ni bilo na tem območju nobenega tigrastega komarja. Zdaj je na terasi skorajda nemogoče sedeti, toliko jih je,« pa vse večjo množičnost tigrastih komarjev v prestolnici slikovito opiše vodja kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije dr.Tomi Trilar. »So nadležni in zmanjšujejo kakovost bivanja,« dodaja strokovnjak.
Naravni življenjski prostor tigrastih komarjev je na območju jugovzhodne Azije, na evropskih tleh pa so jih leta 1997 prvi opazili v Albaniji. V Sloveniji so prve primerke teh nadležnih žuželk s tigrastim črno-belim vzorcem na telesu in belo liso na glavi opazili leta 2005, dve leti kasneje pa je v poletnih mesecih prvi tigrasti komar dosegel prestolnico. »Verjetno se je pripeljal kot slepi potnik z avtomobilom iz Primorske. Do danes se je razširil v vse urbane predele mesta,« pojasnjuje Trilar.
Avtomobili za tigraste komarje niso bili le povezava med jugozahodno in srednjo Slovenijo, temveč tudi most med Azijo in staro celino. »V Evropo je prvič pripotoval z ladijskih transportom odpadnih avtomobilskih gum, odpadne gume na odprtih skladiščih pri vulkanizerjih pa so tudi zdaj eno od glavnih gojišč zanje. V gumah se namreč nabirata deževnica in organski drobir, obenem pa so zaradi segrevanja na soncu temperature v gumah visoke,« ugodne razmere za razmnoževanje opiše Trilar.
Je manjši in ne brenči
»Je posebnež, ki se po načinu življenja zelo razlikuje od naših vrst komarjev. Je bolj droben in pika podnevi, kar pri naših komarjih opazimo le izjemoma. Prav tako ne brenči,« še dodaja Trilar. Če nadležnega brenčanja pri tigrastih komarjih ni, pa je zato precej bolj nadležen njegov pik, ki ne le da povzroči srbečico in oteklino, ampak je lahko tudi nevaren za zdravje. Čeprav pri nas primera, ko bi bil tigrasti komar prenašalec kakšne bolezni, še niso zabeležili, pa lahko te tujerodne žuželke prenašajo povzročitelje rumene mrzlice, mrzlice denge, čikunguje in zike.
Da so tigrasti komarji znani po hitrem širjenju in osvajanju bivališč, ki jih zanje ustvarja človek, dodajajo tudi na občini: »Za razmnoževanje potrebuje le majhne količine stoječe vode, v katerih se naši komarji ne morejo razmnoževati, in se s tem izogne njihovi konkurenci. Poleg tega so ta majhna vodna telesa premajhna za preživetje plenilcev komarjevih ličink, kot so na primer žabji paglavci in plenilske ličinke žuželk.« Tako k širjenju populacije pripomorejo tudi tisti občani, ki denimo v plastičnih posodah na vrtu ali balkonu zbirajo deževnico za zalivanje rož ali vrtnin, prav tako tisti, ki ne očistijo dovolj pogosto posodic za vodo za domače živali, prava gojišča so tudi nagrobne sveče in vaze, kanalizacija in neočiščeni žlebovi, v katerih zastaja voda.
Nad tigraste komarje z žajbljem in meto
Ker je najučinkovitejše sredstvo v boju zoper tigrastega komarja preventiva, so se v treh ljubljanskih četrtnih skupnosti odločili, da svoje prebivalce poučijo o tigrastih komarjih in jih spodbudijo k bolj odgovornemu ravnanju. »Tigrasti komar je slab letalec, ki preleti le do dvesto metrov, zato je njegovo življenjsko okolje zelo omejeno,« ob tem pojasnjujejo na občinskem oddelku za varstvo okolja.
Meščanom zato med drugim predlagajo, naj imajo okolico hiše pospravljeno in naj naokoli nikoli ne puščajo nepokritih zalivalk za rože, veder ali odprtih plastenk, naj zunaj ne puščajo nepokritih napihljivih bazenov in naj redno čistijo žlebove, naj skrbijo za vrtne ribnike in naj na vrtu v lončke posadijo tudi rastline, ki odganjajo komarje. To so denimo rožentkravt, šetraj, žajbelj, timijan, meta, melisa, bazilika, koper in komarček.
