»Slovenci dihamo zrak, ki dokazano povzroča bolezni, skrajšuje življenje in ogroža ranljive skupine. Onesnažen zrak je eno največjih zdravstvenih tveganj v državi: povečuje obolevnost dihal, srčno-žilna tveganja, prezgodnje smrti in stroške zdravstva,« so zapisali v Vesni. Ob tem so dodali, da v številnih slovenskih mestih redno presegamo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, v Ljubljani in Mariboru pa je onesnaženost pogosto trikrat višja od priporočenih vrednosti.
Njihove navedbe je potrdila tudi predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak. Še posebno nevarni so po njeni oceni prašni delci PM 2,5, ki prodrejo globoko v pljuča ter povzročajo ishemično bolezen srca, diabetes in respiratorna obolenja. Varne mejne vrednosti za takšne delce pa ni. V Sloveniji je za delce PM 2,5 trenutno zakonsko določena letna mejna vrednost 25 mikrogramov na kubični meter, medtem ko je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v zadnjih letih priporočila nov normativ, in sicer pet mikrogramov na kubični meter. »V tem obdobju se je zvrstilo tudi dovolj raziskav in družbenega pritiska, da so ugotovili, da pet mikrogramov ni varna vrednost, ampak vrednost, ki je sprejemljiva. Varne vrednosti za prašne delce ni,« je bila jasna Metoda Dodič Fikfak.
Kakovost zraka bi se lahko še poslabšala
Vesna je v svoji pobudi še posebej izpostavila, da so med ogroženimi otroci, saj vdahnejo več zraka na telesno težo in so zato najbolj izpostavljeni. Zaradi tega so pri njih pogostejši astmatični napadi, zmanjšana pljučna kapaciteta in trajne poškodbe dihal, ki poleg otrok prizadenejo tudi starejše. Prav ti in kronični bolniki plačujejo najvišjo ceno, saj jih onesnažen zrak hitreje potisne v poslabšanje bolezni, pogostejše hospitalizacije in hujše zaplete, ki lahko trajno vplivajo na kakovost življenja.
Kot težave, ki jih prinaša onesnažen zrak, so izpostavili še visoke zdravstvene stroške, ki bremenijo proračun, vpliv na nosečnice in plod, visoko škodo za gospodarstvo ter splošen vpliv na kakovost življenja. Opozorili so, da bi dodatni onesnaževalni posegi, kot je umeščanje sežigalnice v urbano okolje, stanje lahko še poslabšali.
»Čist zrak v Ljubljani bi prebivalcem in dnevnim migrantom vsako leto vrnil skoraj 6000 zdravih let življenja, kar je enakovredno podaljšanju življenja vsakemu tisočemu Ljubljančanu za pet do šest let,« je dodala Metoda Dodič Fikfak. Po njenih besedah bi morali pristojni prisluhniti raziskovalcem in za ohranjanje človeških življenj zakonsko določiti nižje mejne vrednosti v primeru prašnih delcev, dušikovega oksida in ozona od trenutno predpisanih.
Nagrada kaže drugače
Mestna občina Ljubljana na očitke odgovarja z nagrado, ki jo je globalna okoljska neprofitna organizacija CDP podelila Ljubljani. Z oceno A, ki jo je prejelo mesto, naj bi dokazovali visoko raven razkrivanja okoljskih podatkov in napredne pristope k okoljskemu upravljanju. »Ocena potrjuje vodilno vlogo našega mesta na področju krepitve podnebne odpornosti, napredne pristope obvladovanja podnebnih tveganj in privabljanja naložb v prednostne projekte,« so zapisali na občini.
Župan Zoran Janković je poudaril, da so takšno nagrado dobila le še nekatera druga evropska mesta. Ob tem je dejal, da je s pobudo Vesne seznanjen, a da jim je dejal, da bo njihovo pobudo podpisal le, če bodo objavili, da je Ljubljana eno od šestnajstih mest na svetu, ki so dobila najboljšo možno oceno za transparentno delovanje in zmanjševanje okoljskega onesnaženja.