Vplivi izpustov sežigalnice na zdravje prebivalcev so najbolj izpostavljeni argumenti proti njeni postavitvi. Nevarnih je več vrst izpustov, ki bi jih imela sežigalnica. V grobem lahko najbolj izpostavimo trde delce, težke kovine, toksične ogljikovodike ter nekatere spojine, ki nastajajo pri gorenju, kot na primer dušikove okside.
Trdi delci
Največ se govori o trdih delcih, s katerimi je ljubljanski zrak preobremenjen že zdaj. Povprečna onesnaženost z najmanjšimi delci kategorije PM 2,5 je sicer pod trenutno zakonskim veljavnim pragom 25 mikrogramov na kubični meter (μg/m³). A leta 2030 bo stopila v veljavo nova meja 10 μg/m³, ki jo Ljubljana močno presega (povprečje 14 μg/m³). Vse te ravni pa so še vedno nad priporočili Svetovne zdravstvene organizacije, ki znašajo 5 μg/m³, kar je stopnja, pri kateri večina zdravstvenih študij ne opaža povišane stopnje smrtnosti.
Dolgotrajna izpostavljenost povišanim ravnem trdih delcev povečuje verjetnost za razvoj rakastih obolenj in kroničnih bolezni, kot so astma, demenca in ateroskleroza. Pomembna pa so tudi kratkotrajna povečanja koncentracij. »Ob kratkotrajnih poslabšanjih, ki so pogosta v Ljubljani v času inverzije, pride do akutnih poslabšanj kroničnih bolezni. Ko pride do porasta koncentracij trdih delcev, z zamikom treh dni sledi porast srčnih kapi,« je razložil dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo na UKC Ljubljana.