Računsko sodišče je decembra objavilo revizijski poročili o tem, kako učinkovito je Mestna občina Ljubljana vodila projekte javno-zasebnih partnerstev, in o pravilnosti poslovanja javnega zavoda Šport Ljubljana v letu 2017. V prvi reviziji je računsko sodišče ugotovilo, da je bila občina le delno učinkovita pri izvajanju javno-zasebnih partnerstev. Šport Ljubljana pa si je prislužil negativno mnenje revizorjev in zahtevo za pripravo odzivnega poročila, v katerem bodo navedeni ukrepi za odpravo nepravilnosti.
Pet negativnih mnenj
Zanimalo nas je, katera druga javna podjetja in zavodi, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Ljubljana, so bili v zadnjih letih prav tako pod drobnogledom. Omejili smo se na zadnjih 15 let oziroma na revizije, za katere je računsko sodišče sklep o izvedbi sprejelo po letu 2005. V tem času je računsko sodišče poleg Športa Ljubljana opravilo še 16 revizij, in sicer Lekarne Ljubljana, Mestne knjižnice Ljubljana, osnovnih šol Prežihovega Voranca, Vič in Vižmarje - Brod, vrtca Jarše, Pionirskega doma, Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, Snage, Vodovoda - Kanalizacije ter po dve reviziji Zdravstvenega doma Ljubljana, Energetike Ljubljana in Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana.
Povsem brez pripomb računsko sodišče ni bilo pri nobeni reviziji, a je denimo pri pregledu nabave blaga in storitev ter izvajanju investicij pri javnem podjetju Energetika Ljubljana pohvalno ugotovilo, da je na tem področju družba poslovala učinkovito. V kar petih primerih pa je računsko sodišče po opravljeni reviziji izreklo negativno mnenje, ker so odkrili toliko nepravilnosti in nesmotrnosti. Negativno mnenje so dobili Lekarna Ljubljana, vrtec Jarše, Pionirski dom, Vodovod - Kanalizacija in Energetika pri reviziji pravilnosti obračunavanja plač direktorja za leto 2005. Večinoma pa je računsko sodišče izreklo bolj milo mnenje s pridržkom, in sicer enajstkrat.
Zahtevali deset odzivnih poročil
Ker pri navedenih revidirancih niso preverjali vselej istih vidikov poslovanja, jih ni mogoče neposredno primerjati med sabo. A splošen pregled ugotovitev pokaže, da so revizorji med javnimi podjetji oziroma zavodi pogosto opažali nespoštovanje zakona o javnem naročanju (pripombe s tega področja so navedli v revizijah pri Lekarni Ljubljana, Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana, Osnovni šoli Vižmarje Brod, Javnem stanovanjskem skladu). Na tem področju je najbolj izstopala revizija poslovanja Lekarne Ljubljana v letu 2011, saj je računsko sodišče ugotovilo, da pri nabavi materialov, storitev in osnovnih sredstev v skupni vrednosti kar 101,5 milijona evrov lekarna ni ravnala v skladu s predpisi o javnih naročilih.
Pogoste so bile tudi nepravilnosti s področja plač in delovnih razmerij. Računsko sodišče je tovrstne nepravilnosti odkrilo pri Lekarni Ljubljana, Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana, Vrtcu Jarše, Pionirskem domu, Osnovni šoli Vič, Javnem stanovanjskem skladu, Zdravstvenem domu Ljubljana in Energetiki Ljubljana. Šlo je na primer za nepravilno obračunane in izplačane osnovne plače, preveč izplačane delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela in neupravičeno izplačane druge dodatke, napačne izračune letnega dopusta, napredovanja brez izpolnjevanja zahtevanih pogojev in podobno.
Če ugotovljenih nepravilnosti revidiranci niso odpravili že med samim revizijskim postopkom, je računsko sodišče zahtevalo pripravo odzivnega poročila, v katerem so morali navesti ustrezne popravljalne ukrepe. Odzivno poročilo je računsko sodišče v analiziranem obdobju zahtevalo od desetih revidirancev, pri čemer jih je sedem pripravilo oziroma izvedlo v celoti ustrezne ukrepe. Z odzivnim poročilom trojice (Lekarna Ljubljana, Zavod za oskrbo na domu Ljubljana, Javni stanovanjski sklad) pa na računskem sodišču niso bili zadovoljni. Zato je sodišče v teh primerih izdalo sklep o kršitvi obveznosti dobrega poslovanja. Vendar v nobenem od obravnavanih primerov ni šlo za tako hude kršitve, da bi morali pristojne pozvati k ukrepanju.
Pobud bistveno več od kadrovskih zmožnosti
Dejstvo, da so bile zgoraj navedene ustanove že v revizijskih postopkih, še ne pomeni, da si lahko zdaj za nekaj let oddahnejo. Na računskem sodišču so pojasnili, da to ne izključuje, da ne bodo ponovno kmalu prišle na vrsto, in da lahko računsko sodišče celo ponovno revidira isto področje, ki so ga pri revidirancu že podrobno preučili.
Računsko sodišče sicer seznam revizij pripravlja na podlagi programa dela, ki pa je zaupne narave, so poudarili. Nekatere revizije opravljajo obvezno, ker tako nalaga zakon o računskem sodišču, o izvedbi drugih pa se sodišče odloča samostojno. Pobude za uvedbo revizije dobijo tudi od poslancev, parlamentarnih delovnih teles, vlade, ministrstev, lokalnih skupnosti in tudi javnosti. »Letno prejmemo od 300 do 500 pobud za uvedbo revizije,« so povedali na računskem sodišču, kjer pa opozarjajo: »Pričakovanja revidirancev in javnosti so velika in število prejetih pobud bistveno presega število revizij, ki jih glede na svoje kadrovske zmožnosti lahko izvede računsko sodišče.« Zato prejete pobude presejejo skozi sito sedmih kriterijev: aktualnost, pomembnost, strateške usmeritve, možni učinki, tveganja, zakonske obveze in nerevidiranost.
Vanja Brkić
