Ljubljanski župan Zoran Janković je mesto vodil vse od predstavitve prve vizije leta 2007 do njenega izteka leta 2025, na letošnjih lokalnih volitvah pa se bo potegoval še za nov mandat. Zato ni presenetljivo, da nova vizija v veliki meri nadaljuje zastavljene cilje iz preteklih let.
Prva vizija, znana tudi kot Urbanistični dokument Ljubljane 2025, je nastala pod vodstvom takratnega podžupana in profesorja za arhitekturo mesta ter urbanistično oblikovanje Janeza Koželja. Temeljila je na ideji zgoščevanja mesta z gradnjo na praznih in neizkoriščenih površinah ter na celoviti prenovi javnega prostora.
1. Stanovanjska naselja in inovativni objekti
Vizija je predvidevala številne stanovanjske in poslovne objekte. Med izvedenimi so poslovni objekt Rotonda in stanovanjska soseska Ruski car. Medtem prvotna zasnova stanovanjsko-poslovnega naselja na Parmovi cesti ni bila uresničena, prav tako ne naselje Ilovica.
Po skoraj dveh desetletjih zastoja pa se premika ureditev Vrtnega mesta Sibirija. Mestni svet je na prejšnji seji sprejel predlog odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN), ki na območju predvideva gradnjo 573 stanovanj. Nadgradili so se tudi cilji za Stanežiče. Prvotna vizija je predvidevala gradnjo 3000 stanovanj, nova pa na območju načrtuje razvoj celotne mestne četrti Stanežiče s približno 7000 stanovanji.
Kot inovativno stavbo 21. stoletja so predstavili sodobni stadion v Stožicah z večnamensko športno dvorano. Investicijo so spremljale številne afere glede financiranja in neplačil podizvajalcem. Nogometni stadion in večnamenska športna dvorana sta bila odprta leta 2010, trgovski del kompleksa pa ostaja nedokončan. Kot smo poročali, naj bi dela sicer kmalu vendarle vstopila v zaključno fazo priprav in prešla v fazo gradnje.
Podobno je tudi ideja o prenovi Plečnikovega stadiona znana kot dolgotrajna nepremičninska saga. Kljub izvedenemu mednarodnemu natečaju, oblikovanemu javno-zasebnemu partnerstvu in večletnim pripravam se gradnja še ni začela. »Plečnikov stadion za Bežigradom bi bil že prenovljen, če ne bi bilo pritožb nekaterih okoliških stanovalcev,« so o projektu zapisali na spletni strani MOL. Izvedbo načrta še vedno ovirajo nerešena pravna vprašanja glede zemljišč in postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Po drugi strani je občina uspešno zaključila gradnjo Športnega centra Ilirija. Kompleks, vreden 62,5 milijona evrov z davkom na dodano vrednost, so slovesno odprli marca lani.
Prva vizija je predvidevala tudi izgradnjo štirih elektrarn na Savi, in sicer na lokacijah HE Zalog, HE Šentjakob, HE Gameljne in HE Tacen. Te naj bi zagotavljale večjo energetsko samooskrbo mesta, vendar projekt ni bil uresničen.
2. Površine za pešce, parkiranje in javni promet
Že pred leti je enega večjih problemov mesta predstavljal promet. »Najprej je treba zgraditi garaže v starem mestnem jedru in s sklenitvijo mestnega obroča uvesti nov, enosmerni sistem prometa v mestnem središču,« je rešitev takrat pojasnil Koželj. »Potem bo treba vpadnice spremeniti v šestpasovne avenije in narediti ločene pasove za javni promet. Na vseh začetnih točkah vstopa v mesto bodo urejene prestopne točke po sistemu parkiraj in odpelji,« je dodal. Smiselna sta se mu zdela spodbujanje vožnje z vlaki in uvedba integralnega javnega prometa s tramvajem, avtobusi, medmestno in državno železnico.
Leta 2007 so del mestnega središča zaprli za motorni promet in začeli širiti območje za pešce, ki danes obsega okoli 20 hektarjev. Razširila se je tudi kolesarska infrastruktura, kot uspešnejši sistem občina izpostavlja sistem izposoje koles BicikeLJ. Slednji se po trenutni pogodbi ne bo bistveno širil, predvideni sta namreč le še postaji na Dolenjski cesti. V novi viziji napovedujejo nadaljnjo širitev območij za pešce ter urejanje in izboljševanje kolesarskih poti.
Občina je v okviru vizije pod Kongresnim trgom zgradila parkirno hišo, uredila je tudi več parkirišč po sistemu P+R, in sicer Dolgi most, Studenec, Ježica, Barje, Letališka in Stožice.
Projekt, o katerem se govori od prve županove volilne kampanje, je prenova tržnice, v sklopu katere bi med drugim uredili štirietažno javno podzemno parkirno hišo. Spomnimo, da je ministrstvo za naravne vire in prostor letošnjega aprila objavilo integralno gradbeno dovoljenje za prenovo osrednje ljubljanske tržnice, zoper katero so pri civilni iniciativi Tržnice ne damo vložili tožbo na upravno sodišče. Kot najbolj sporna so izpostavili izkop in gradnjo podzemne hiše, pri čemer so poudarili, da nikoli niso nasprotovali prenovi same tržnice.
Med največjimi še trajajočimi investicijami je Potniški center Ljubljana, katerega načrtovanje sega v leto 2002. Danes gre za eno največjih gradbišč v prestolnici, potniški center pa že dobiva končno podobo. V okviru ureditve območja bodo Trg OF, Masarykova, Šmartinska, Vilharjeva, Železna, Topniška in Linhartova cesta dobili dodaten rumeni pas, namenjen vozilom javnega potniškega prometa. Premaknili bodo tudi stičišče linij mestnih avtobusov, in sicer z Bavarskega dvora pred železniško postajo.
Na področju javnega prometa je občina začela uvajati električne in vodikove avtobuse. Nova vizija predvideva, da bodo do leta 2045 vozila mestnega potniškega prometa in vozni park mestne uprave uporabljali izključno obnovljive vire energije.
3. Prenove na področju kulture
Občina je prenovila Center urbane kulture Kino Šiška, Kinodvor, odprla prenovljen Center Rog in celovito prenovila Palačo Cukrarna. Leta 2008 je uredila tudi vprašanje lastništva območja Metelkove, upravljanje prostora pa prepustila avtonomni skupnosti Metelkova mesto.
Med načrti, ki še čakajo na izvedbo, ostaja ureditev Akademije za likovno umetnost in oblikovanje na Roški cesti. »Mestni svet MOL je sprejel potrebne prostorske načrte, na potezi je vlada, da začne gradnjo,« so zapisali v glasilu MOL, ki je izšlo decembra 2009. Po letih mirovanja projekta je bil razgrnjen nov OPPN, ki na lokaciji predvideva ureditev Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, študentski dom ter Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo.
4. Ljubljanica in zelene površine
Velik del prve vizije je bil namenjen prenovi območja ob Ljubljanici. Zgradili ali prenovili so trinajst mostov, na primer Hradeckega, Mesarski, Žitni in Karlovški most, uredili so tudi Trnovski pristan, Petkovškovo nabrežje, Breg, Krakovski nasip ter območje od Prulskega mostu do Špice.
Prenove so bili deležni tudi mestni parki. Urejeni so bili Jakopičevo sprehajališče, rastlinjak v Tivoliju, podhod Tivoli in številne druge površine. Mesto je leta 2016 tudi prejelo naziv Zelena prestolnica Evrope.
Nova vizija medtem nadaljuje usmeritev v večjo prehransko in okoljsko samooskrbo mesta. V tej smeri kot prednostne načrte navaja prenovo osrednje tržnice, razvoj lokalnih tržnic, ureditev vrtičkov na Brdu ter vodarno Koseze in vodohran Golovec.