Morda se je ravno v istem času – morda pa tudi ne – ko se je pojavil ta grafit, v ljubljanskih kinematografih vrtel brazilski film Glavna postaja (Central do Brasil, r. Walter Salles, 1998). Nikdar ne bom pozabila, kako poniževalno so se morali razgaljati vsi tisti nepismeni, ki so na kolodvoru v Riu de Janeiru narekovali svoja pisma upokojeni učiteljici, zagrenjeni ženski v poznih šestdesetih. Ta jih je stisnjenih ustnic poslušala, med pisanjem včasih popravila kakšno slovnično napako, za povrh pa si je pridržala tudi pravico, da kakšnega pisma – če se ji je zdelo preveč lažnivo ali je hotela pošiljatelju dati lekcijo – kratko in malo ni odposlala, temveč ga je doma raztrgala.
Presenečeni bi bili, če bi vedeli, kako malo ljudi ima doma tiskalnike, mi pove prodajalka v bližnji papirnici, mlado dekle, ki skupaj s svojim očetom že devet let poleg prodaje papirne galanterije opravlja tudi delo, ki bi se v času UI še najbolj približalo institutu javnega pisarja. To sem ugotovila povsem po naključju: pred vhodom v trgovino, kjer sem se namenila kot po navadi kupiti darilni papir, voščilnice in podobno, sem se znašla nekaj minut pred odprtjem. Nisem mogla verjeti svojim očem; tam je že čakala gruča ljudi. Je možno, da tudi oni hočejo koga obdarovati, pa saj še ni božič?! Vrata so se odprla, ljudje so se potrpežljivo postavili v vrsto – jaz pa za njimi. Imela sem kaj slišati: starejši gospod je želel natisniti obvestilo za sosede v bloku, pa je potreboval pomoč pri urejanju besedila. Neka druga gospa si je želela, da bi zdravniške izvide brala na papirju, a se je zataknilo že pri pošiljanju maila – tudi to so uredili. In tako naprej …
Ogromno je starejših, ki se ne znajdejo več s tehnologijo. Pa tujih delavcev, ki potrebujejo kopije plačnih listov za birokrate. Pridejo tudi otroci v spremstvu staršev, ki potrebujejo kaj naprintanega za šolo, še razlaga dekle.
Verjela sem ji vsako besedo in vsak nov obisk papirnice, mi je potrdil vse, kar je povedala. Ljudje, ki prihajajo v papirnico, niso nepismeni, znajo brati in pisati. A brez njene pomoči se v tem svetu ne bi znašli. Javni pisar oziroma njegov sodobnejši približek je tudi v času UI še vedno živ poklic.