Pa je minilo le dobro desetletje in mnogi iz tistega sprevoda so povsem spremenili mnenje o subjektu svoje takratne žalosti. Vrgli so ga izpred Muzeja novejše zgodovine, tam stoječi tank njegove vojske pa nadomestili z osamosvojitvenim, ki je bil neke noči prebarvan roza in namesto v muzeju sodobne umetnosti končal neznano kje. Skupaj z najslavnejšim sinom slovenske matere pa so s pomembnih spominskih pozicij v imenu sprave vrgli tudi junaške borke in borce proti največji dosedanji nevarnosti za izbris našega naroda. Kar sicer ne spreminja naše zgodovine, lahko pa nevarno ogrozi našo prihodnost. In to samo zato, ker se to nekaterim splača.
Foto: Jaka Gasar
Mislim svoje mesto: Javne laži za zasebne žepe
V ponedeljek zjutraj sem bil dogovorjen pred Kazino. S kolesom sem zdrvel čez dvorišče do Miklošičeve, kjer me je ustavila množica žalujočih, ki se je v tišini pomikala proti železniški postaji, da se še zadnjič poslovi od maršala, preden ga odpeljejo v Beograd. Sestopil sem s kolesa in se s težavo prebijal proti toku sprevoda, ki je segal od ene do druge strani ceste in zapolnil tudi vse sosednje ulice.
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×
![]()