Čeprav so si na ljubljanski mestni občini že pred leti zadali cilj, da preprečijo čezmerno razraščanje japonskega dresnika in ga poskusijo čim bolj izkoreniniti, ta invazivna tujerodna rastlina v mestu ostaja trdovraten problem.
Otroško igrišče na križišču Kamnogoriške ceste in Ceste Andreja Bitenca, križišče Štepanjskega nabrežja in Štepanjske ceste ter park med Klunovo, Jana Husa in Povšetovo ulico na Kodeljevem so le nekatere lokacije, za katere so občani mestne oblasti prek portala Pobude meščanov v zadnjih dveh mesecih obvestili, da se tam razrašča japonski dresnik.
To do dva metra visoko zelnato trajnico z belimi cvetovi so pred približno dvema stoletjema z Japonskega pripeljali Nizozemci, ki so jo po vrtovih in parkih sadili kot okrasno rastlino. Ker za razvoj rastline zadošča že zelo majhen košček korenike, se je iz vrtov hitro razširil v naravo. Rastlina danes spada med sto najbolj invazivnih rastlin sveta in je škodljiva za druge, predvsem avtohtone rastline.
Metode odstranjevanja testirali v laboratoriju
V Sloveniji naj bi japonski dresnik korenine najprej pognal v Celju, kmalu zatem pa še ob Bohinjskem jezeru in v Ljubljani. Podatkov, na podlagi katerih bi lahko ocenili, ali so katera območja v glavnem mestu danes bolj izpostavljena japonskemu dresniku, na občini za zdaj še nimajo, vendar v prihodnje nameravajo popisati vsa nahajališča.
Na občinskem oddelku za varstvo okolja so se lani odstranjevanja japonskega dresnika lotili predvsem na dveh lokacijah, za kar so odšteli skupno nekaj več kot 13.500 evrov: na nabrežjih vodotoka Pržanec znotraj Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, na občinskih zemljiščih med Koseškim bajerjem in izlivom v Glinščico so ga tudi šestkrat pokosili, ter na grajskem griču.
Prav na grajskem griču so pred tremi leti vzpostavili poseben laboratorij na prostem, ki je bil namenjen testiranju različnih metod odstranjevanja japonskega dresnika. Če lahko posamične mlade rastline iz zemlje odstranimo z lopato, pozorni morami biti le, da v zemlji ne ostanejo koščki korenik in da izkopanih rastlin ne odložimo na kompost, je odstranjevanje srednje velikih sestojev že precej zahtevnejše.
»Kot najuspešnejša metoda odstranjevanja se je izkazalo prekrivanje s črno gradbeno folijo, pri čemer do rastline ne pride sončna svetloba, rastlina pa ne more fotosintetizirati in počasi porabi svoje zaloge iz korenik,« so pojasnili na občini. Kot uspešnega so izpostavili še postopek rezanja poganjkov vsakih štirinajst dni, s čimer se zmanjša rastišče, manjši pa so tudi novi poganjki rastline, medtem ko je bilo izkopavanje korenik brez prekrivanja najmanj uspešno.
Papir, družabne igre, razglednice, barvilo
Statistike, koliko japonskega dresnika odstranijo na leto, na občini ne vodijo, imajo pa podatke o količini odstranjenih suhih stebel. Lani so denimo odstranili 1680 kilogramov stebel japonskega dresnika, ki jih predelajo v papir. Na občini se namreč niso osredotočili le na odstranjevanje te tujerodne rastline, temveč tudi na to, kako bi jo lahko čim bolje izkoristili.
Pred dvema letoma je tako zaživel pilotni projekt predelave japonskega dresnika. V sklopu projekta Prijazni sovražnik je ekipa arhitektk in oblikovalk iz Re-generacije s pomočjo partnerjev iz japonskega dresnika izdelala papir. Iz nekaj več kot 1500 kilogramov suhih stebel, nabranih v prostovoljnih akcijah, ki so bile del programa zelene prestolnice Evrope 2016, so pridelali nekaj več kot 400 kilogramov papirja, iz katerega so nato izdelali beležke in papirnate vrečke.
Novembra lani pa so na občini skupaj z desetimi partnerji zagnali triletni projekt Applause, s katerim so bili uspešni na evropskem razpisu. Projekt postavlja v ospredje potencial tujerodnih rastlin, ki so, čeprav so škodljive, lahko tudi koristne. Iz papirja iz japonskega dresnika, ki so ga zaposleni v mestni upravi lani nabrali ob potoku Pržanec, so tako izdelali promocijski material za Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, kot so stenski koledar, razglednice in družabno igro spomin, občani pa so se konec prejšnjega meseca v okviru projekta lahko udeležili tudi delavnice, na kateri so spoznali, kako z izvlečkom japonskega dresnika pobarvati tekstil.
