Ljubljanski župan Zoran Janković se je odločil, da zoper odvetnico Nino Zidar Klemenčič vloži dve tožbi, kazensko in odškodninsko. »Za to sem se odločil, ker je trdila, da je bila zraven, ko je nekdo dal podkupnino mojima sinovoma ali celo meni. To je laž, definitivno laž. In tudi stranka, ki jo je najela, je s svojim pismom potrdila, da gre za laž. Pri tožbi bom vztrajal, dokler se gospa Klemenčič v vseh medijih javno ne opraviči,« je dejal.
Zidar Klemenčič se je namreč znašla v enem izmed posnetkov prisluhov, kjer je na fiktivnem poslovnem srečanju dejala, da župan Janković za izvedbo nekaterih poslov v mestu zahteva svojih 10 odstotkov provizije. Ob tem je izpostavila primer gradnje prestižnega hotela v Ljubljani, ki ga je srbska družba Delta v lasti poslovneža Miroslava Miškovića začela graditi konec leta 2015. Gre za hotel, ki so ga uradno odprli jeseni 2017. »Gradbeno dovoljenje smo dobili v rekordno kratkem času, ker je župan poslal svojega sina. Ta pa je povedal, delati morate s tem in tem podjetjem, tej družbi morate dati to in ono. In to brez vsakega sramu,« je dejala odvetnica.
Zidar Klemenčič je že po Jankovićevi najavi tožbe zapisala, da je odločitev župana, da sproži sodni postopek, njegova pravica. Sama pa ima pravico, da se na očitke odzove in jih v postopku argumentirano izpodbija. Prepričana je, da bo prav sodni postopek omogočil celovito presojo vseh dejstev in okoliščin ter da se bo na koncu jasno pokazalo, kaj je res in kaj ne.
Vsak naj počisti pred svojim pragom
Župan je pojasnil, da je podjetnik Izet Rastoder ta projekt kupil v stečaju z gradbenim dovoljenjem. »Moja želja je bila, da se tisto uredi, ker je bilo nevarno zaradi potencialne rušitve sosednje stolpnice. Takrat je dal prvo spremenjeno mnenje, da je sebe vpisal kot lastnika, potem je ta projekt prodal takratnemu partnerju Delti. To je bila usluga Srbiji oziroma pomoč mestni občini, da niso potrebovali upravne enote,« je povedal. Preseneča ga, da je bilo to 10 in več let nazaj, a Zidar Klemenčič ni vložila kazenske ovadbe.
»Običajno tisti vpije, ki ima največ izkušenj, in vsak naj pred svojim pragom počisti. Pravim, naj me kdo pozove, ki mi je kdaj kaj dal,« je še dodal župan. Ob tem je pojasnil, da od odvetnice poleg opravičila terja še 25.000 evrov odškodnine. Na vprašanje, zakaj so se podobne navedbe že pojavljale v preteklosti, pa je odgovoril, da redno hodi na sodišče in da ni bil še nikoli obsojen.
Prikrito snemanje je protipravno
Ker je šlo v primeru prisluhov za zasebno komunikacijo, ki je bila nato javno objavljena, imajo vpletene osebe različne pravne možnosti. Kot je pojasnila odvetnica Špela Grčar, gre namreč pri prikritem snemanju in objavi pogovorov za križanje kazenskega prava, varstva osebnih pravic in svobode medijev. »Neupravičeno zvočno ali slikovno snemanje brez soglasja je kaznivo dejanje, prav tako razširjanje takšnih posnetkov,« je dejala. Prizadeti lahko v tem primeru sprožijo kazenski pregon in civilne tožbe za odškodnino ali umik vsebine.
Čeprav je v javnih prostorih pričakovanje zasebnosti nižje, namerno prikrito snemanje ostaja protipravno. Prav tako mediji niso odvezani odgovornosti le zato, ker posnetka niso ustvarili sami; za objavo nezakonitega gradiva lahko odgovarjajo civilno in kazensko. Ključno je tehtanje med zasebnostjo in javnim interesom. Pri javnih osebah je prag dopustnega posega višji, vendar interes ni absoluten. Sodišča presojajo tudi način pridobitve: novinarsko nastavljanje pasti je dopustno le za razkrivanje obstoječih nepravilnosti, ne pa za namensko provociranje in diskreditacijo. Če posnetek ne razkriva konkretnih nezakonitosti, ampak le špekulacije, se tehtnica nagne v prid zaščite posameznika.
Oškodovanci lahko vložijo tožbe
Podobno je pojasnila odvetnica Manca Trček. »Dejanje neupravičenega zvočnega snemanja je kaznivo dejanje, ki je v kazenskem zakoniku uzakonjeno v 137. členu. Pri tem gre poudariti, da se dejanje po prvem odstavku tega člena preganja na predlog, kar pomeni, da mora oškodovanec za začetek pregona podati predlog pri policiji ali državnem tožilstvu, o pregonu pa nadalje odloča pristojno tožilstvo. Dejanje po drugem odstavku tega člena, ki določa, da se z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta kaznuje, kdor zvočno snema njemu namenjeno zaupno izjavo drugega brez njegovega soglasja z namenom, da bi tako izjavo zlorabil, ali kdor tako izjavo neposredno prenaša tretji osebi ali ji tak posnetek predvaja ali ji kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, pa se preganja na zasebno tožbo,« je povedala.
Dodala je, da oškodovanci lahko vložijo tudi civilne tožbe zoper osebo, ki je povzročila škodo. V tem primeru sodišče v pravdnem postopku ugotavlja zakonsko določene predpostavke odškodninske odgovornosti, odloča pa v mejah postavljenega zahtevka.