Zmagovalni predlog so izbrali na mednarodnem, odprtem, javnem in interdisciplinarnem natečaju, ki ga je ministrstvo za obrambo izvedlo v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. Devetčlanska ocenjevalna komisija, ki jo je vodila dr. Apolonija Šušteršič in v sestavi dr. Božidarja Jezernika, mag. Matjaža Ravbarja, Špele Spanžel, doc. Roka Žnidaršiča, Tobiasa Putriha, dr. Aleša Vodopivca, dr. Miloša Kosca in Uršule Berlot Pompe, je med 36 prispelimi elaborati izbrala projekt skupine avtorjev, kiparja Alena Ožbolta in arhitektov Denisa Hitreca, mag. Tadeja Urha, Tjaše Tahirović in Erika Sirotića. Izbrani spomenik oblikujejo talno spominsko obeležje v atriju, drog za državno zastavo in razpršena umestitev svetlobnih elementov v tlaku Trga republike, ki ponazarjajo gibanje množice ob zgodovinsko pomembnih dogodkih in sodobnih javnih zborovanjih.
Za zmagovalno rešitev je strokovna komisija zapisala, da »dosledno izhaja iz razumevanja Trga republike kot enotnega demokratičnega prostora, nosilca kolektivnega spomina in osrednjega simbola državnosti Republike Slovenije. Pri tem ustrezno upošteva, da je to prostor, namenjen izražanju demokratične volje, javnim shodom in združevanju, ter te funkcije prostorsko in simbolno nadgrajuje.« Komisija je pri projektu izpostavila, da elaborat predvideva tudi »utemeljene urbanistične posege, med drugim odstranitev drogov z zastavami Evropske unije, s čimer se vzpostavi jasnejša vizualna in simbolna povezava med stavbo državnega zbora in Trgom republike.
Predlagani sta tudi prostorska razbremenitev atrija na lokaciji natečajnega območja v skladu z izvorno urbanistično zasnovo arhitekta Edvarda Ravnikarja in umestitev osrednjega spominskega obeležja z drogom za državno zastavo.« Kot posebno kakovost izbrane rešitve pa so izpostavili njeno performativno in participatorno zasnovo, ki javnost obravnava kot aktivnega soustvarjalca pomena in rabe spomenika ter tako krepi njegov demokratični značaj.
Zmagovalna rešitev rešuje vse omejitve prostora
Generalni direktor direktorata za vojne veterane in vojaško dediščino ter član komisije Matjaž Ravbar je pojasnil, da so iskali celovito rešitev in njeno umetniško odličnost, kar je pomembno s simbolnega vidika, sporočilnosti, izvirnosti in odnosa do konteksta. Ob letošnji 35. obletnici osamosvojitve si Slovenija in Ljubljana zaslužita primerno obeležitev tako pomembnega dogodka, je poudaril. Pri čemer mora izbrano rešitev potrditi še vlada.
Poleg prve nagrade v vrednosti 11.000 evrov je ocenjevalna komisija podelila dve zvišani nagradi v vrednosti 6900 evrov in dve priznanji v vrednosti 4500 evrov. Odškodnine znašajo 1200 evrov.
Etape za izbiro spomenika osamosvojitvi
Spomnimo, proces za postavitev spomenika osamosvojitve je pred slabimi tremi leti stekel po javni pobudi Milana Kučana. Nekdanji predsednik republike je predlagal razmislek, da bi na Trgu republike, osrednjem simbolnem mestnem in državnem prostoru, kjer so se odvijala mnoga osamosvojitvena dejanja, postavili spomenik slovenske osamosvojitve. To je imelo različne politične in strokovne odmeve.
Vlada je junija 2023 ustanovila interdisciplinarno komisijo za pripravo izhodišč za postavitev spomenika slovenske osamosvojitve v Ljubljani, ki je za izbiro obeležja predlagala izvedbo mednarodnega, odprtega, javnega, interdisciplinarnega natečaja. Za mikrolokacijo postavitve na Trgu republike je po široki razpravi, tehtanju različnih predlogov in na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) predlagala prostor, kjer sedaj stoji drog za slovensko zastavo in kjer je bila do premestitve zasajena lipa. Sledil je sklep vlade, ki je v načrt razvojnih programov 2025–2028 uvrstila postavitev spomenika slovenske osamosvojitve, s čimer je ministrstvo za obrambo dobilo zeleno luč za izvedbo mednarodnega javnega natečaja v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. Mednarodni natečaj je bil razpisan junija lani, predloge pa so zbirali do oktobra.