Na letošnjem tekmovanju je sodelovalo več kot 60 univerzitetnih ekip. V kategoriji električnih formul je tekmovalo 42 ekip iz 17 držav, med njimi tudi tri ekipe, ki se uvrščajo med 12 najboljših na svetovni lestvici. Dirkalnik študentske ekipe Superior Engineering je med 42 električnimi formulami zasedla 2. mesto.
Tekmovanje Formula Student Spain je med 1. in 7. avgustom potekalo na dirkališču Circuit de Barcelona-Catalunya v Španiji. Gre za eno vidnejših evropskih tekmovanj Formula Student, na katerih univerzitetne ekipe z vsega sveta preizkušajo svoje znanje pri razvoju, izdelavi in upravljanju dirkalnikov.
V uspeh so slovenski študenti vložili veliko truda. »V pretekli sezoni smo naredili velik korak s prehodom na štirikolesni pogon, ki nam je odprl ogromno novih možnosti pri razvoju in optimizaciji dirkalnika. Letos pa naš glavni cilj ni bil en sam velik tehnični preboj, ampak predvsem maksimalna optimizacija posameznih delov dirkalnika, ki se med seboj dobro povezujejo in skupaj dvigujejo zmogljivost celote. Velik poudarek smo namenili zmanjševanju mase, saj ta neposredno vpliva na vozno dinamiko, odzivnost in celotno zmogljivost dirkalnika,« je za Dnevnik povedal član ekipe Lan Jenčič.
Velik del dirkalnika razvili sami
Razvoj njihovega dirkalnika se je začel že zelo zgodaj, približno sredi pretekle tekmovalne sezona ali poleti. »Takrat si zastavimo glavne cilje za naslednjo sezono, pregledamo obvezne izboljšave ter se pogovorimo o tem, katere dele dirkalnika želimo izboljšati in predvsem, kje so spremembe dejansko smiselne. Približno septembra se začne konstruiranje novega dirkalnika. V tem obdobju velik del ekipe večino časa preživi v 3D-modelirniku, kjer razvijamo in optimiziramo posamezne sklope. Faza konstruiranja se običajno zaključi nekje do sredine decembra, nato pa se začne izdelava,« je dejal.
Velik del dirkalnika so študenti razvili sami. »Vse karbonske komponente izdelamo lastnoročno, prav tako vsa elektronska vezja in celotno kablovje v dirkalniku. Zunanji partnerji nam pomagajo predvsem pri izdelavi zahtevnejših aluminijastih komponent, ki potrebujejo specializirano obdelavo in draga orodja oziroma stroje, do katerih kot študentska ekipa nimamo dostopa. Tako je dirkalnik v zelo veliki meri rezultat znanja, razvoja in dela študentov, partnerji pa nam omogočijo izvedbo tistih delov, kjer potrebujemo naprednejše proizvodne tehnologije,« je dodal predstavnik študentske ekipe.
Vložili okoli 50 tisoč ur dela
Njihovo ekipo sicer sestavlja približno 70 članov z različnih fakultet Univerze v Ljubljani, med drugim s Fakultete za strojništvo, Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za računalništvo in informatiko, Ekonomske fakultete ter Fakultete za matematiko in fiziko. »Prav ta interdisciplinarnost je ena izmed ključnih prednosti ekipe, saj razvoj dirkalnika zahteva znanje z zelo različnih področij. Ekipa je razdeljena na več podsklopov.
Tehnični del se v osnovi deli na strojniški in elektro del. Strojniški del vključuje pogon, podvozje, baterijo, šasijo in aerodinamiko, elektro del pa nizkonapetostne in visokonapetostne sisteme. Poleg tehničnih sklopov imamo še vodstvo ekipe, finance in PR, ki skrbijo za organizacijo projekta, sodelovanje s partnerji, financiranje in predstavitev ekipe navzven,« je dejal in dodal, da je usklajevanje med seboj izjemno pomembno.
Letos ocenjujejo, da so v projekt skupno vložili približno 50.000 ur dela. Ko se približujejo pomembnim rokom, izdelavi dirkalnika ali tekmovanjem, pa najbolj aktivni člani v posameznem tednu projektu namenijo tudi do 90 ur. To dobro pokaže, koliko časa, predanosti in usklajevanja je potrebnega, da lahko takšen projekt uspešno izpeljejo.
Najpomembnejši je ekipni duh
Tako pomembne projekte pa je včasih izjemno težko usklajevati s študijskimi obveznostmi. »Če sem povsem iskren, velikokrat študijske obveznosti potegnejo krajšo. Projekt je zelo intenziven, še posebej v obdobjih, ko se približujemo pomembnim rokom, izdelavi dirkalnika ali tekmovanjem. Takrat je usklajevanje predavanj, izpitov in dela v ekipi lahko precej zahtevno. Seveda se po najboljših močeh trudimo, da bi študij potekal čim bolj neprekinjeno in da si delo znotraj ekipe organiziramo tako, da se člani med seboj razbremenimo,« je pojasnil Jenčič.
Ena največjih prednosti njihovega dela je po Jenčičevi oceni ekipni duh. »Na koncu koncev z ekipo preživimo skoraj več časa kot z družino in prijatelji, zato nismo samo moštveni kolegi, ampak tudi prijatelji, ki nas povezujejo isti cilj, velika želja po napredku in dokazovanju na najvišji ravni. Naš cilj ni zgolj dobra uvrstitev na tekmovanjih. Velik del motivacije izhaja tudi iz želje, da sami sebi dokažemo, česa smo sposobni, koliko lahko kot ekipa napredujemo in kam lahko pridemo z lastnim znanjem, delom in vztrajnostjo,« je dodal. Zanje je najboljša motivacija dober rezultat na tekmovanjih.