Prebivalci Črne vasi, Lip in južnega dela Ižanske ceste v Ljubljani zadnje čase opozarjajo, da so zaradi postavitve protipoplavnih nasipov v Tomišlju in Brestu v občini Ig njihove hiše bolj ogrožene, kot ključni problem pa izpostavljajo necelostno urejanje vodotokov na Ljubljanskem barju. Strah jih je, da bi poplavna voda zdaj hitreje pritekala na jugovzhodno območje Ljubljanskega barja oziroma bi z njega počasneje odtekala.
Po navedbah občine Ig študija oziroma hidravlični izračun, ki ga je pripravila družba DHD, kaže, da predvideni ukrepi na območju Iga ne povzročajo škode ne v vaseh Črna vas in Lipe ne na južnem delu Ižanske ceste v Ljubljani. Zagotovila, da izvedba teh ukrepov ne bo poslabšala razmer na drugih območjih dolvodno ob Iški, so dobili tudi na Mestni občini Ljubljana, kjer poudarjajo, da soglasja za izvedbo študije niso podali oni, temveč direkcija za vode. Tam so že februarja letos zagotovili, da »morajo biti omilitveni ukrepi v prostor umeščeni na način, da ni škodljivega vpliva na drugih urbanih območjih, v tem primeru tudi v naseljih Črna vas in Lipe, kar je bilo dokazano s hidrološko-hidravlično študijo«.
Smiselnost izdelave celovite študije
Na občini Ig pravijo, da je bila omenjena študija izdelana za »celotno območje«, na severu do Ljubljanice, na vzhodu do Ižanske ceste. »Brez tega oziroma brez dokaza, da se stanje na urbaniziranih območjih ne poslabšuje, direkcija ne bi izdala vodnega soglasja,« dodajajo.
»Je pa treba ločiti med ukrepi z vplivom na širše območje in ukrepi z lokalnim vplivom. Občina Ig je izvedla ukrep, ki ima lokalen vpliv, in pri tem bistveno zmanjšala poplavno ogroženost svojih občanov. Če bi bil ukrep tak, da bi poslabševal stanje na drugih območjih, pa bi bilo treba poiskati drugačno, bolj celovito rešitev,« opozarjajo.
Izdelava celovite študije, ki bi zajela širše območje Ljubljanskega barja in vsa tamkajšnja naselja, se tako zdi obema občinama smiselna. »Z vidika ogroženosti prebivalcev drugih naselij na Ljubljanskem barju je to smiselno. Verjetno pa ne pričakujete, da se bo izdelave študije lotila občina Ig?« so nam odvrnili iz pisarne župana Janeza Cimpermana, na mestni občini pa odgovarjajo, da bi takšno študijo morala naročiti direkcija za vode, a na prvo mesto vendarle postavljajo realizacijo že načrtovanih ukrepov.
Ukrepe, ki izboljšujejo stanje, na primer čiščenje prodnega zadrževalnika v Strahomeru, odstranitev prodnega nanosa v strugi Iške in dvig Rebekovega štradona, v ljubljanski občini podpirajo, saj gre po njihovem za ukrepe, ki jih je predlagala že njihova delovna skupina. »Žal pa se njihove realizacije država, ki je zanje pristojna, še ni lotila,« dodajajo.
Iz iške občine ob tem sporočajo, da je razširitev struge Iške stvar presoje, saj je z vidika poslabševanja stanja dolvodno zelo vprašljiva. »Ne razumemo, zakaj bi bilo zniževanje višine poplav mogoče samo še s predlaganimi varovalnimi nasipi po občinski meji med Igom in Ljubljano na Rebekovem štradonu in Farjevcu, saj izvedeni ukrepi v občini Ig ne preprečujejo morebitnih drugih rešitev. Vprašanje pa je, katere rešitve so možne, a iskanje teh ni v naši pristojnosti,« so bili jasni.
Na Igu odprti za sodelovanje
Podobno kot je v nedavnem intervjuju izpostavila dr. Lidija Globevnik, predsednica Društva vodarjev Slovenije, na Mestni občini Ljubljana poudarjajo potrebo po medsebojnem usklajevanju med občinami, direkcija pa naj deluje kot povezovalni člen, ki posledično usklajuje celovite ukrepe.
»Občina Ig je zmeraj odprta za sodelovanje in deluje proaktivno,« zagotavljajo na Igu, v ljubljanski občini pa, da so se s predstavniki civilnih iniciativ že večkrat sestali, jim predstavili predvidene ukrepe na območju, ki jih mora izvesti država, nanje pa da pripomb ni bilo. »Se pa v javnosti velikokrat pojavljajo dezinformacije, ki jih mora stroka laikom razložiti na primeren način. Tega se zavedamo in to tudi izvajamo,« dodajajo.
Vlada je pred letom dni sprejela Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti 2017–2021, ki predvideva ukrepe v skupni vrednosti 540 milijonov evrov in z izvedbo katerih naj bi se poplavna ogroženost v državi občutno zmanjšala. Poplave v Sloveniji so v zadnjih 25 letih po ocenah vlade povzročile za približno 1,8 milijarde evrov škode, od tega zgolj v zadnjem desetletju za milijardo evrov.
Na območju Ljubljanskega barja so hiše v nekaterih vaseh pristale pod vodo tako leta 2010 kot 2014. Na oddelkih za urejanje prostora ter za zaščito, reševanje in civilno obrambo ljubljanske mestne uprave zagotavljajo, da se direkcija za vode na območju ljubljanske občine že pripravlja na izvedbo državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti jugovzhodnega dela Ljubljane, ki bo zmanjšala poplavno ogroženost Kozarij, Vrhovcev, Viča, Dolgega mosta, Sibirije in Rakove Jelše, hkrati pa bo z zmanjšanjem dotoka poplavnih voda izboljšala razmere tudi na Ljubljanskem barju.
