Junijska lepotica, julijska pisana, dolgorepka in vilijamovka so samo nekatere od številnih vrst hrušk, ki rastejo v Sloveniji. Med seboj se razlikujejo po času zorenja, barvi in obliki. »Prva v sezoni je junijska lepotica. Je manjša, ampak še vedno sladka,« je povedal Tomaž Porenta, prodajalec s kmetije Porenta na bežigrajski tržnici. Pri tem je dodal, da gre za enega redkejših pridelkov, ki se ne nabira, ko je zelo zrel. »Približno tri četrtine dozori v skladiščenju,« je pojasnil. Skladiščijo jo v hladilnici, kjer je temperatura pol stopinje Celzija v minusu.
Letošnje visoke temperature in suša imajo močan vpliv tudi na hruško. »Na njej je letos res velik stres. Tam, kjer so plitka tla, je suša velik problem,« je razložil Tomaž Porenta. Da bi težavo vsaj nekoliko rešili, so drevesa hrušk začeli senčiti: »Celotno drevo senčimo, tudi krošnjo.«
Po ocenah Porente nekaj ljubiteljev hrušk je, a manj kot za jabolka: »Na pet jabolk prodamo približno eno hruško.« S tem se strinja tudi njegova 12-letna hči Nina, ki mu med poletnim počitnicam pomaga pri prodaji. »Te prve niso moje najljubše, ker so majhne in mehke,« je povzela.
Hruške se sicer uporabljajo tudi za kompot in marmelado, priljubljene so tudi sušene. »Če jih sušimo, to delamo v sušilnici. Narežemo jih na krhlje in jih pri primerni temperaturi sušimo približno pet dni,« je postopek na kratko opisal sogovornik. Za kilogram hrušk je sicer treba odšteti tri evre.
