Hotel Pri zlatem levu je imel prostore v Fröhlichovi hiši ob današnji Slovenski cesti. Hišni sklop je nosil številke 5, 7 in 9 ter je imel skozi stoletja različne gospodarje. Na št. 9 je bila do leta 1828 državna mitnica, drugi dve hiši pa sta bili že leta 1787 v lasti Jere Malič.
Andrej Frölich odpre hotel
Leta 1800 se v obeh poslopjih kot krčmar omenja Andrej Malič, že dve leti za tem pa ju je prodal. Hišo s hišno številko 5 je kupila družina Kavnc (Kanz), ki jo je leta 1827 tudi prodala Andreju Fröhlichu. Ta je v njej odprl hotel Zlati lev, ki se je kaj kmalu uveljavil v sklopu ljubljanskih hotelov. Maja 1841 je hotel prešel v roke Antona Fröhlicha, ki je v letu 1853 dokupil tudi sosednji dve hiši, tako da je bil v njegovi lasti cel sklop hiš. Pomembnejša od teh dveh hiš je bila vsekakor prva s številko 7, saj se v njej krčmarska tradicija ni nikoli prekinila. Po Andreju Maliču so v njej krčmarili Miklavž Šusters do leta 1805, Jurij Čurn do leta 1828, Katarina Colner do leta 1833 in Anton Dolničar do leta 1853.
Hotel je verjetno ukinil Andrejev naslednik Anton Frhölich. Hotel Zlati lev je bil med drugim tudi prvi sedež Južnega sokola. Sokol je bil prvo telovadno društvo na Slovenskem, ki je s polnim nazivom Gimnastično društvo Južni sokol nastalo po zgledu češkega Sokola. Prvo telovadno društvo Sokol je nastalo v Pragi leta 1862 pod vodstvom dr. Miroslava Tyrša, že oktobra 1863 pa je njegovo slovensko inačico v Ljubljani ustanovila skupina slovenskih rodoljubov.
Domoljubni člani sokolskega društva
Južni sokol oziroma njegov neposredni naslednik Ljubljanski sokol ni bil samo prvo telovadno društvo v Sloveniji, postal je matično društvo za vsa slovenska sokolska društva in je spodbudil tudi nastanek prvega sokolskega društva v Zagrebu leta 1874 ter zadnja leta pred vojno še srbskih društev. Poudarjali so, da združujejo v svojih vrstah ljudi različnih svetovnih nazorov. Sokolska ideologija je spodbujala narodno in kulturno zavest ter vzgajala ob telesni vzgoji. Vzgajala je k disciplini telesa in duha. V času Avstro-Ogrske je bilo sokolstvo pomembno gibalo v povezovanju slovenskega naroda proti Avstrijcem.
Že kmalu po ustanovitvi so njegovi odborniki najeli telovadišče pri Fröhlichu, kjer so telovadili ob ponedeljkih, četrtkih in petkih. Južni sokol je imel v začetku 70 članov in ti so se po vadbi zbirali pri Zlatem levu ter se zabavali s petjem, deklamacijami in godbo. Stavbo so podrli, na njenem mestu pa je zraslo novo poslopje, v katerem je danes ministrstvo za notranje zadeve.
Tudi v Celju Pri zlatem levu
V številnih mestih so bili hoteli z imenom Pri zlatem levu – Zum Goldenen Löwen. Eden je bil tudi v Celju – v poslopju v današnji Cankarjevi ulici je bil to eden najstarejših hotelov v knežjem mestu. Nastal je iz tako imenovane hiše na jarku, kjer je bila že dolgo gostilna. Leta 1873 sta jo kupila Jurij in Terezija Balant (Wallant) in jo spremenila v hotel Pri zlatem levu – Zum goldenen Löwen.
Zgodovino hotelov v Ljubljani sta preučili in zapisali Barbara Pešak Mikec, prof. zgodovine in sociologije, arhivska svetovalka, in Nataša Budna Kodrič, univ. dipl. zgodovinarka, arhivska svetovalka.
