V času, ko so družbena omrežja, algoritmi in umetna inteligenca postali neločljiv del vsakdana, se zdi, da je meja med resničnim in lažnim vse bolj zabrisana. Prav na to opozarja projekt Hiša laži, interaktivna izkušnja na temo medijski pismenosti, ki je v Ljubljani odprla svoja vrata mladim in širši javnosti. Namen projekta je obiskovalcem na konkreten, izkustven način pokazati, kako hitro se lahko ujamemo v pasti dezinformacij, klik vab in spletnih manipulacij – ter jih opremiti z znanjem, kako se jim izogniti.
Projekt je zasnovala ekipa socialnega marketinga Iz principa. Kot poudarja vodja socialnega marketinga Tanja Rudof Čenčič, gre za ozaveščevalni projekt, namenjen predvsem mladim: »Hiša laži je po svoji naravi izobraževalni projekt, s katerim želimo mladim približati razumevanje lažnih novic in prepoznavanje teh v vsakdanji poplavi informacij, da jih ne bi potegnila centrifuga zavajanja in manipulacij.«
Obiskovalci ujeti v labirintu laži
Hiša laži je sestavljena iz več vsebinskih sklopov, skozi katere potujejo obiskovalci. Obisk se začne v tako imenovanem labirintu laži, kjer so razloženi osnovni pojmi sodobnega medijskega okolja – od lažnih novic in dezinformacij do klik vab, algoritmov in senzacionalističnih naslovov. Ti pojmi niso predstavljeni zgolj teoretično, temveč z resničnimi zgodovinskimi in aktualnimi primeri, ki so imeli tudi zelo konkretne posledice. Nekateri so, kot opozarjajo ustvarjalci, celo prispevali k političnim konfliktom, nasilju ali širjenju sovraštva.
Posebna pozornost je namenjena mladim obiskovalcem, predvsem srednješolcem, ki Hišo laži obiskujejo v okviru organiziranih šolskih skupin. Zanje je pripravljena nekoliko drugačna, bolj interaktivna mehanika. Kreativna vodja Simona Kepic pojasnjuje, da so dijaki pogosto presenečeni nad razsežnostjo vpliva dezinformacij: »Nekateri vedo zelo veliko, drugi skoraj nič in so presenečeni nad vsako informacijo, ki jo dobijo, sploh ko gremo skozi konkretne primere.« Eden takšnih v kvizu preseneti z vprašanjem o vlogi rumenega tiska v ameriško-španski vojni – večina mladih sprva ne verjame, da bi lahko imel senzacionalistični tisk tako velik zgodovinski vpliv.
Izkušnje ustvarjalcev kažejo, da mlajše generacije sicer dobro poznajo izraze, kot so »fake news«, »deepfake« in »umetna inteligenca«, a to še ne pomeni, da znajo vedno kritično presojati vsebine, ki jih vsakodnevno konzumirajo. »Mladi mislijo, da to že poznajo, a se pokaže razlika med prvim in četrtim letnikom. Starejši dijaki so bolj postavljeni, zelo pa jih zanimajo konkretni primeri, tudi zgodovinski,« dodaja Simona Kepic. Pomembna ugotovitev je tudi, da mladi raje poslušajo in sodelujejo, kot pa berejo dolga besedila, zato je celotna izkušnja zasnovana izrazito interaktivno.
Prepoznati manipulativne naslove v medijih
V drugem prostoru Hiše laži obiskovalci dobijo praktična priporočila, kako ravnati v digitalnem okolju. Gre za nasvete, kako preverjati vire, prepoznati manipulativne naslove in se zavedati, da algoritmi pogosto ustvarjajo informacijske mehurčke. Kot opozarja Tanja Rudof Čenčič, nas ti mehurčki zapirajo v omejene poglede na realnost: »Algoritmi in senzacionalistični naslovi nas umeščajo v informacijski mehurček, znotraj katerega dobivamo zgolj omejene vidike in informacije, zaradi česar pogosto preozko gledamo na svet.«
Tretji prostor je namenjen kvizu v živo, kjer obiskovalci svoje znanje tudi preverijo. Kviz odpira prostor za pogovor, soočenje mnenj in dodatna vprašanja, kar je še posebej dragoceno pri skupinskih obiskih. Poleg tega so v Hiši laži na ogled tudi dokumentarni filmi, ki poglabljajo tematike medijske manipulacije, ter posebna instalacija, posvečena spletnemu nasilju. Ta z zelo konkretnimi primeri pokaže, kako kratek je prehod med digitalnim in resničnim življenjem ter kako hitro lahko spletne zlorabe prerastejo v resnične stiske.
Projekt sofinancira ministrstvo za kulturo, prostori mestne občine pa so omogočili brezplačno uporabo za čas trajanja razstave. Hiša laži je odprta do 22. decembra. Za splošno javnost je odprta v popoldanskem času, med 14. in 18. uro, dopoldne pa za šolske skupine. Organizatorji poudarjajo, da je medijska pismenost ena ključnih veščin sodobnega časa – ne le za mlade, temveč za vse generacije. »Kritično razmišljanje je naše glavno orodje, da lahko ostanemo varni, informirani in odgovorni prebivalci tega sveta,« zaključuje Tanja Rudof Čenčič.