Trenutno največji okoljski projekt, ki se financira tudi s sredstvi evropskega kohezijskega sklada, je projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju občin Vodice in Medvode ter predvsem Mestne občine Ljubljana. Projekt je ocenjen na 111 milijonov evrov brez davka, pri čemer bo kohezijski sklad prispeval kar 69 milijonov, država pa še dodatnih 12 milijonov. Projekt predvideva na območju občin Medvode in Vodice gradnjo kanalizacijskega omrežja in povezovalnega kanalizacijskega kanala C0, ki bo odpadne vode iz Vodic in Medvod pripeljal do centralne čistilne naprave v Zalogu, nadgradnjo centralne čistilne naprave in gradnjo kanalizacije na 39 območjih v Mestni občini Ljubljana.
Gradnja kanala C0 je že nekaj časa za nekatere okoljsko sporna, saj vodi del trase po vodovarstvenem območju in naj bi zato potencialno ogrožal glavni vir pitne vode v prestolnici. Družba Javna razsvetljava, ki je z javnim naročilom dobila posel gradnje kanala, je do zdaj zgradila 3,1 od skupno 12 kilometrov tega kanala.
Eden vidnejših nasprotnikov tega kanala je trenutno samostojni mestni svetnik Mirko Brnič Jager (prej svetnik SDS, na bližnjih lokalnih volitvah pa kandidira na listi Zelenih Slovenije), ki opozarja, da bi se takšen kanal moral izogniti vodonosniku, saj sicer ogroža zdravje in življenje prebivalcev. Nasprotovanju kanalu C0 se je pridružil tudi Mednarodni okoljski center Alpe Adria Green (AAG), ki je prejšnji teden na več naslovov državnih institucij poslal zahtevo po čimprejšnji ustavitvi gradnje kanala, ker da občina in javno podjetje Vodovod-Kanalizacija za gradnjo nimata vseh ustreznih dovoljenj. Že septembra pa je Alpe Adria Green zaradi kanala C0 poslal tudi pritožbo na evropsko komisijo, komisijo za peticije evropskega parlamenta in evropskega varuha za človekove pravice.
Pred uporabo bodo preverili vodotesnost kanala
Direktor javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija Krištof Mlakar je povedal, da jih je zaradi prijav nasprotnikov gradnje že štirikrat obiskala inšpekcija, ki »je ugotovila, da je vse v skladu z veljavnimi predpisi in izdanimi dovoljenji«. Navedel je tudi ukrepe hidrogeološke stroke, ki naj bi poskrbeli, da pitna voda ne bo ogrožena. »V času gradnje imamo štiri vrste nadzora: klasični gradbeni nadzor, naš kvalitativni nadzor, hidrogeološki nadzor in zunanji nadzor glede kakovosti vgrajenih materialov, ki ga izvaja ZMRK,« je naštel Mlakar in povedal, da so pred gradnjo namestili tri piezometre oziroma naprave, s katerimi spremljajo kvaliteto vode pred gradnjo, med njo in po njej. Ob tem je poudaril, da »uporabljamo najboljši material in se držimo vseh predpisanih zaščitnih ukrepov«.
»Vgradili bomo tudi merilnike nivoja pretoka, da bomo lahko zaznali kakršnokoli morebitno puščanje. Enkrat na leto moramo celotno traso na vodovarstvenem območju pregledati s kamero. Preden bomo kanal predali v obratovanje, ga bomo testirali na vodotesnost,« je še navrgel Mlakar in pojasnil, da gre za transportni cevovod, na katerem torej ne bo priključkov, ki so problematični z vidika puščanja.
Pripravljeni tudi na možnost terorističnega napada
Alpe Adria Green je v pismu Borutu Pahorju zahtevo po ustavitvi gradnje kanala C0 utemeljila s pojasnilom, da je »kanal s fekalijami preko glavnega ljubljanskega vodovarstvenega območja idealna situacija za onesposobitev obrambne sposobnosti prebivalcev Ljubljane. Samo ena ali nekaj manjših eksplozivnih naprav, ki razstrelijo dele kanala C0, je dovolj za uničenje glavnega vira pitne vode za Ljubljano.« Mlakar se je na ponedeljkovi tiskovni konferenci odzval tudi na ta očitek in zatrdil: »Tudi na ta scenarij smo pripravljeni.« »Skupaj z ministrstvom za obrambo in ministrstvom za okolje smo pripravili dokument in ukrepe za zaščito kritične infrastrukture državnega pomena. Ta dokument je zaupne narave, ker je tako naložilo ministrstvo za obrambo,« je zagotovil Mlakar.
Gradnji kanala C0 prek vodovarstvenega območja Ljubljanskega polja nasprotujejo tudi lastniki kmetijskih zemljišč. Dela poskušajo ustaviti s traktorji in drugo mehanizacijo. Nekateri pa opozarjajo, da občina sploh ni pridobila služnosti, ki bi ji omogočala posege na zemljiščih za potrebe gradnje kanala. Župan Zoran Janković vztraja, da imajo z večino lastnikov zemljišč sklenjene pogodbe, ki urejajo odškodnine. »Tam, kjer jih nimamo, bomo pa gradili s pomočjo zagatnic,« je še dejal Janković.
