Severni terminal avtobusne postaje Ljubljana ob Vilharjevi cesti je še zadnji veliki čakajoči košček v več kot milijardo evrov vrednem projektu gradnje Potniškega centra Ljubljana. Gre za naložbo Slovenskih železnic, avtobusom in potnikom pa bo funkcionalno namenjen samo manjši del načrtovanega kompleksa. Postaja naj bi bila v odprtem pritličju objekta, kjer je načrtovanih 30 peronov, čakalnica ter objekt za nakup vozovnic. Nad postajo naj bi na stebrih stal poslovni objekt v štirih etažah. Najprej so načrtovali, da bo to sedež uprave SŽ, kasneje pa so napovedali, da bodo pisarne oddali na trgu. Pod postajo so načrtovane še tri podzemne etaže, v katerih je predvidena garaža za več kot 519 avtomobilov in več kot 2000 koles.
Vrednost kompleksa je bil ocenjena na okroglih 75 milijonov evrov. Na javnem naročilu za drugo fazo, torej samo gradnjo kompleksa, ki je bilo objavljeno poleti, so prejeli štiri ponudbe. Najnižjo ponudbo je oddala družba Kolektor Koling. Ta bi postajo zgradila za 121,7 milijona evrov. Torej je bila najnižja ponudba kar za 46,7 milijona evrov oziroma 62 odstotkov višja od načrtovane vrednosti naložbe. Najvišjo ponudbo je dala družba GP KRK, ki je pripravljena graditi postajo za kar 139,5 milijona evrov.
Bodo postajo sploh gradili?
Neuradno in iz različnih virov krožijo informacije, da se severni terminal vendarle ne bo zgradil, domnevno zaradi previsoke cene ponudnikov gradnje. Tudi na portalu javnih naročil od odpiranja ponudb sredi poletja nismo zasledili zaznamka, da bi bila v teku pogajanja z izvajalci glede cene, ki so običajna v primeru previsokih ponudb pri javnem naročilu. V takšnih primerih sledijo bodisi pogajanja bodisi preklic in ponovitev naročila. Na Slovenskih železnicah pa so nas pomirili, da so ponudbe še v fazi preučevanja. »Projekt smo sicer razdelili na dve fazi: faza A zajema zaščito gradbene jame in izkope, faza B pa vsa gradbeno-obrtniška dela na objektu. Oba postopka javnega naročanja smo praktično pripeljali do konca. Prispele ponudbe trenutno še preučujemo,« so nam zagotovili. Prva faza se je sicer začela že lani, v njenem okviru pa so pripravili gradbeno jamo ter opravili druga pripravljalna dela. Prav tako so ljubljanski občini že plačali komunalni prispevek v višini skoraj deset milijonov evrov.
Tožba in razmislek o »drugih možnostih«
Na železnicah so nas še spomnili, da izvedbo projekta ovira tudi tožba, ki jo je zoper gradbeno dovoljenje sprožila okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green. Ta je decembra lani sprožila sodni spor, v katerem je izdajatelju dovoljenja, to je ministrstvu za naravne vire in prostor, očitala pomanjkljivosti pri izdaji dovoljenja, med drugim nezadostno presojo vplivov na okolje, nespoštovanje uredbe o hrupu in napačno določeno vplivno območje. »Do rešitve spora kakršni koli gradbeni posegi niso mogoči, nadaljevanje projekta pa je odvisno predvsem od zaključka postopkov v zvezi z integralnim gradbenim dovoljenjem, na katere Slovenske železnice kot investitor nimamo vpliva. Na pristojno upravno sodišče smo sicer vložili odgovor na tožbo, vendar za zdaj postopki ne napredujejo. Sodišče doslej ni razpisalo niti prve obravnave,« so sporočili s Slovenskih železnic.
Zaradi tožbe in zamude pri izbiri izvajalca so na Slovenskih železnicah ocenili, da prvotna časovnica za zaključek projekta že leta 2028 ni več dosegljiva. »Kljub temu imamo jasen načrt ureditve celotnega območja, s katerim želimo prispevati k nadaljnjemu razvoju nastajajočega potniškega centra,« so sporočili. Pri tem pa še namignili, da imajo v načrtu tudi druge možnosti, če načrt severnega terminala zaradi različnih razlogov ne bi obstal. »Obenem okoliščine od nas terjajo tudi premislek o različnih izvedbenih možnostih in pripravo scenarijev za nadaljevanje zastavljenega projekta.«
Bo začasna postaja kar za stalno?
Severni terminal naj bi imel 30 peronov, kar ne zadostuje za vse avtobuse, ki dnevno prihajajo v mesto, zato je v dolgoročnem načrtovanju predviden še južni terminal, ki so ga zasnovali v arhitekturnem biroju Bevk Perović arhitekti. Južni terminal naj bi imel še 13 peronov, kar ustreza zmogljivostim stare avtobusne postaje. Južni terminal naj bi stal na lokaciji, kjer je zdaj sedež upravne stavbe SŽ.
Poleti so porušili staro postajo ter jo preselili malo naprej po Masarykovi na začasno lokacijo. Dušan Mes, direktor SŽ, je lani ocenil, da bo morda začasna lokacija postala kar stalna, kot južni terminal. Je pa dejstvo, da ima začasna postaja 46 peronov, torej več kot načrtovana južni in severni terminal skupaj. Na Slovenske železnice smo naslovili še podvprašanje, ali je ena od »različnih izvedbenih možnosti« tudi ta, da bi začasna postaja postala kar stalna. Odgovor še čakamo. So nam pa pred časom odgovorili, da so v teku obsežne izboljšave začasnega terminala. Ta ima sicer vrsto »nadstrešnic LPP« istega modela, kot jih vidimo na postajah mestnega prometa. Za perone, kjer ni nadstrešnic, pa je »predvidena še postavitev večje nadstrešnice. Dolga bo več kot 30 metrov in bo na višini dobrih treh metrov povezovala objekt začasne avtobusne postaje s sanitarnim blokom na severni strani. Imela bo jekleno konstrukcijo in zeleno streho ter bo pred padavinami zaščitila večje število potnikov,« so sporočili. Pod nadstrešnico bodo klopi, pitnik ter kartomati za Nomagove vozovnice, urbanomat LPP in kartomat SŽ.