Strokovna komisija je v finalni izbor uvrstila drevesa in drevorede, ki izstopajo po svoji velikosti, strnjenosti, zgodovinskem pomenu, starosti ali primerni izbiri drevesne vrste za prostor, v katerem rastejo, posebni rasti ali pomenu v prostoru. Nekateri med finalisti se letos v tej vlogi pojavljajo že drugič.
Lani je naziv drevo leta prejel ginko, ki stoji v Valvasorjevem parku, drevored leta pa drevored rdečelistnih ringlojev v Brnčičevi ulici. Oba zmagovalca so s spletnim glasovanjem izbrali meščani.
Črni topol v Toscaninijevem parku
To veličastno drevo se je že lani uvrstilo med finaliste. Gre za poslednje izmed mogočnih dreves, ki so nekdaj krasila park. Komisija je poudarila, da ima drevo pomembno ekosistemsko vlogo.
Hrast v Trnovem
Mnogi menijo, da je to najlepši hrast v Ljubljani. Bogata krošnja drevesa, ki se bohoti na nasipu med Barjansko cesto, Malim grabnom in Opekarsko cesto, območju daje poseben pečat.
Ameriški ambrovec pred Dijaškim domom Vič
Gre za čudovito drevo s krošnjo v obliki kaplje, ki jeseni s svojo žareče rdečo barvo privlači občudujoče poglede mimoidočih. Komisija je poudarila, da drevo s svojo značilno silhueto ustvarja prijetnejše okolje.
Javorolistna platana na Dunajski
Lukmanova platana stoji nasproti Lukmanove oziroma zdaj Mavričeve hiše, kjer je bil nekoč urejen park. Komisija je zapisala, da je stara platana naravna vrednota lokalnega pomena.
Ginko za Cankarjevim domom
Za drevo leta so ginko, ki raste znotraj zavarovanega območja Parka Sveta Evrope, predlagali, ker je veličastno, predstavlja večnost in je spomladi zeleno ter jeseni zlato.
Sekvoja na Vrtači
Sekvoja na Vrtači 7 izstopa, ker gre za redko vrsto v mestnem okolju. Za mamutovec ali orjaško sekvojo je strokovna komisija zapisala, da gre za eno največjih drevesnih vrst na svetu.
Hrast ob Gradaščici
Veliki hrast na Mencingerjevi 3 in 5 z obsegom debla več kot 300 centimetrov stoji med sprehajalno potjo in brežino Gradaščice. Mnogi ga občudujejo, nekateri pa drevo tudi objemajo.
Najlepši drevoredi
Drevored rdečih hrastov in ostrolistnih javorjev
Drevored ob Slovenčevi ulici od Tolstojeve ulice do obvoznice deluje kot zeleni predor. Ta dolgi in mestoma večvrstni drevored, ki je bil že med finalisti leta 2024, sestavlja okoli 200 dreves.
Drevored pobešavih vrb ob Ljubljanici
Za drevored ob Trnovskem pristanu, ki je prav tako že bil med finalisti, je komisija zapisala, da gre za eno najbolj prepoznavnih krajinskih značilnosti Ljubljane in je del Plečnikove ureditve nabrežja Ljubljanice.
Drevored japonskih češenj v parku Navje
Cvetenje drevoreda japonskih češenj v parku Navje privablja številne obiskovalce, ki konec marca oziroma v začetku aprila občudujejo njihovo rožnato lepoto.
Drevored javorolistnih platan v Ulici bratov Babnik
Bujne platane, ki so se že pred dvema letoma uvrstile med finaliste, so stare približno 50 let, gre pa, kot je poudarila komisija, za enega najdaljših strnjenih obcestnih drevoredov visokoraslih dreves pri nas.
Lipov drevored na PST
Strnjen drevored 235 lip in lipovcev se vije po Poti spominov in tovarištva od Golovca do Fužin. Posebno privlačen je junija, ko lipe med cvetenjem zadišijo.
Gabrov drevored
Gabrov drevored v Vrtu vseh svetih na Plečnikovih Žalah raste že od leta 1940. Plečnikova Zadnja pot, ki vodi skozi alejo stebrastih gabrov, z drevoredom ustvarja umirjen spominski ambient.
Aleja divjih kostanjev Med hmeljniki
Drevored divjih kostanjev krasi dostop do ljubljanskega pokopališča Žale. Od prvotne zasnove s 46 drevesi je še 29 starih dreves, preostala so mlajša.
