Na ljubljanskem kulturnem zemljevidu se je Galerija Bažato uveljavila kot referenčna zasebna prodajna galerija, ki sooblikuje sodobni umetnostni prostor. Gradi trajen prostor za produkcijo, predstavitev, refleksijo in prodajo sodobne umetnosti, pri čemer povezuje različne generacije in z gostovanjem tujih umetnikov ter udeležbo na sejmih odpira mednarodne priložnosti za slovenske umetnike.
Lastnik in vodja galerije Matjaž Bažato, ki je z umetnostjo odrasel, je dolgo časa načrtoval odprtje galerije v Ljubljani. Kot je dejal, je galerijsko dejavnost podedoval. Konec osemdesetih let je namreč galerijo v Šempetru pri Gorici vodil njegov oče, ki pa je nato svojo dejavnost preselil na Hum v Goriških brdih, kjer je zaživela Hiša umetnikov Bažato Brda. Leta 1996 je vodenje slikarskih, kiparskih in oblikovalskih kolonij, simpozijev, organiziranje form viv in drugih kulturnih dogodkov z mamo prevzel Matjaž Bažato. Ob tem je počasi začela tleti tudi ideja o razstavnem prostoru v Ljubljani. Ker je od nekdaj imel veliko strank iz Ljubljane in ker je želel svojo dejavnost umestiti tudi v glavno mesto, je dejal galerist.
Prava priložnost se je pojavila pred nekaj leti, ko je na javni dražbi kupil zapuščen trgovski paviljon kompleksa Astra, ki ga je – tako kot celoten kompleks – zasnoval arhitekt Savin Sever, eden najprodornejših avtorjev slovenskega modernizma. Prostore, ki so bili izvorno načrtovani kot razstavni, v njih pa je pred leti kar nekaj časa delovala trgovina z belo tehniko, je Bažato v sodelovanju z Zavodom za kulturno dediščino Slovenije (ZVKDS) obnovil. Z zavedanjem o arhitekturnem pomenu prostora, v katerem delujejo, ter širšem pomenu Severjeve premišljene in občutljive arhitekture, s katero je zaznamoval Bežigrad, so v zasebni galeriji lani poleti v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje, Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani in ZVKDS ter nekaj posamezniki zasnovali razstavo Savin Sever: Severjev del Ljubljane.
Galerijski program, kot je pojasnil Bažato, načrtujejo tri leta v naprej. Za njim stoji umetniški svet, ki ga sestavljajo zaposleni v galeriji in zunanji sodelavci. Razlog, da predstavljajo izključno sodobno umetnosti, kot je dejal Bažato, pa je v tem, da je »treba živeti v duhu časa«. Umetniki, ki jih razstavljalo in zastopajo, izhajajo iz sodelovanj v Hiši umetnikov, prav tako se poleg uveljavljenim ustvarjalcem posvečajo razstavljanju mladih umetnikov in sodelujejo z izobraževalnimi institucijami. Tako je še do jutri, 24. julija, na ogled razstava študentov ljubljanske in zagrebške likovne akademije.
Odprt galerijski prostor
Ob galeriji, ki se skupaj razteza na približno 1300 kvadratnih metrih, je prva leta v pritličju delovala tudi trgovina z vini in drugimi pijačami. »Na začetku se mi je ta spoj zdel smiseln, saj menim, da velik del ljudi, ki imajo radi umetnost, ceni tudi visokokakovostne alkoholne pijače ter obratno. Ker se ti ciljni občinstvi prepletata, se mi je trgovina s pijačami zdela dodaten magnet, ki bo ljudi privabil, da vstopijo galerijo. Prostor je bil nekaj let prazen, prav tako, ker nismo v središču mesta, nimamo naključnih obiskovalcev, zato je bilo poleg galerije treba narediti še dodaten program, da ljudi opozorimo na nov prostor,« je pojasnil Matjaž Bažato. Z leti, kot je dodal, se je oblikovalo raznoliko občinstvo, pri čemer se še vedno gradi in širi.
Po tehtnem premisleku pa so se lani odločili, da celoten prostor posvetijo umetnosti. Trgovina ne deluje več, pritličje so prenovili in ga po besedah galerista zasnovali kot odprt, dostopen in vizualno pretočen prostor. Pri tem so sledili sodobnim galerijskim praksam po svetu, na način, da transparentna arhitekturna zasnova omogoča neposreden dialog galerije z mestom. »V pritličnem prostoru so ob drugem in tretjem nadstropju nastali dodatni prostori za samostojne in skupinske razstave, medtem ko smo v kleti poleg depoja uredili galerijo v galeriji. V njej prirejamo krajše razstave umetnikov, ki jih zastopamo,« je povedal Bažato. Med 30 umetniki, ki jih zastopajo, so Marko Šajn, Herman Gvardjančič, Jelka Flis, Lujo Vodopivec, Marjan Gumilar, Mirko Bratuša, Robert Lozar, Jane Štravs, David Yarrow, Ana Sluga, Ivo Prančič, Zlatan Vrkljan, Nika Zupančič in Andrej Brumen Čop.
Poleg predstavljanja in promocije umetnikov galerija sistematično skrbi tudi za arhiviranje, dokumentiranje in digitalizacijo umetniških del ter celovitih umetniških opusov. Razstavni program samostojnih, skupinskih tematskih in preglednih razstav v galeriji pa dopolnjujejo tudi virtualne razstave, ki umetniška dela predstavljajo v digitalnem prostoru. »Takšna oblika omogoča širšo dostopnost vsebin, spodbuja vključevanje različnih občinstev ter prispeva k sodobnim načinom predstavljanja in promocije vizualne umetnosti,« je dejal galerist.
Prva razstava in mednarodni preboj
Galerijo so leta 2021 odprli z razstavo slikarja Iva Prančiča Paratimija, ki je imela poleg simbolne tudi programsko sporočilo, saj so z njo začrtali identiteto razstavnega in prodajnega prostora. To so kuratorska in umetniška vrhunskost, profesionalna produkcija in jasna zavezanost sodobni vizualni umetnosti, je poudaril Bažato. Promovirajo slikarstvo, kiparstvo, arhitekturo, oblikovanje in fotografijo. Poleg tega razvijajo tudi obrazstavni program, kot so bili glasbeni dogodki, poimenovani Glasbeni aperitivi, ki so jih ustvarjali v sodelovanju s Stojanom Kuretom, performativni cikel in gledališke predstave, ki so jih razvili v sodelovanju z agencijo Kaos.
Kot je še izpostavil Bažato, so mednarodni preboj leta 2023 dosegli z razstavo David Yarrow: Storytelling. Projekt enega najprepoznavnejših sodobnih fotografov je v galeriji odprl novo poglavje mednarodne dejavnosti, saj so po razstavi postali ekskluzivni zastopnik umetnika za širšo regijo, kar Galerijo Bažato umešča v evropsko mrežo zasebnih institucij, ki delujejo na globalnem umetnostnem trgu.
Stabilen umetnostni trg
Za slovenski umetnostni trg je Bažato dejal, da prodaja sicer ni več tako kontinuirana, kot je bila pred recesijo leta 2008, vendar je še vedno stabilna. »Nekoliko drugače je, kot je bilo, in tako je tudi težko reči, kdaj in kaj se bo dobro prodalo. Včasih nekaj prodamo, ko najmanj pričakujemo, in obratno. Čeprav se vedno nekaj proda in to ne usahne. So pa kupci bolj zahtevni kot pred leti, a jih je obenem treba tudi izobraževati.« Razlika je tudi ta, da če so bila nekoč med kupci predvsem podjetja, je ta statistika sedaj drugačna in umetnost v večji meri kupujejo posamezniki. Zbiratelji, ljubitelji umetnosti, arhitekti, pravniki, mlajša generacija uspešnih podjetnikov, ki se zaveda pomena vlaganja v sodobno umetnosti, je raznoliko skupino kupcev opisal galerist.
Za cene umetnin, ki so vse objavljene tudi na njihovi spletni strani, je Bažato dejal, da vrednotenje umetnin poteka v dialogu med umetnikom, galeristom in umetnostnimi cenilci. Na tak način oblikujejo »profesionalen in zaupanja vreden sistem«, je prepričan sogovornik.