Z jesenskim valom epidemije koronavirusa in vladnimi ukrepi za preprečevanje širjenja okužb je jasno, da bodo finančne posledice te krize za Mestno občino Ljubljana še večje, kot je bilo pričakovati po prvem valu. Kakšne bodo videti mestne finance ob koncu leta, na občini še ne vedo. »Glede na to, da vse zakonske rešitve na ravni države še vedno niso bile sprejete in da se obstoječe še spreminjajo, še ne moremo oceniti celotnega finančnega vpliva posledic epidemije,« so pojasnili na mestni upravi. Povedali so, da še enega rebalansa letošnjega proračuna ne bodo pripravljali, da pa bo mestni svet predvidoma januarja sprejemal rebalans proračuna za leto 2021. Realno sliko letošnjega leta bo pokazal šele zaključni račun. Vendar na podlagi junijskega rebalansa že lahko vidimo, kje bodo prihodki zaradi koronavirusne krize manjši, kot so bili sprva načrtovani. V občinski proračun bo prišlo vsaj 500.000 evrov manj zaradi oprostitve plačila uporabnine za gostinske vrtove v času ustavitve javnega življenja; 100.000 evrov manj bo prihodkov od oddaje površin za oglaševanje.
Občina je spomladi in tudi zdaj sklenila najemnike svojih poslovnih prostorov oprostiti plačila najemnine ali dela najemnine za čas trajanja vladnih ukrepov. Prvi izračuni kažejo izpad prihodkov za okoli 300.000 evrov, a na magistratu pravijo, da trenutno še preverjajo, ali najemniki izpolnjujejo zakonsko določene pogoje za oprostitev najemnine. Zaradi ponovne razglasitve epidemije ta mesec so se na občini odločili tudi, da najemnike utic za peko kostanja oprostijo 75 odstotkov občinske takse, ki glede na lokacijo utice stane od 500 do 9000 evrov.
Na občini so opozorili, da ob koncu leta pričakujejo za 4,7 milijona evrov manj pobranega nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Vzrok za primanjkljaj so odlogi plačila nadomestila, kar je odobrila finančna uprava, ne da bi to sporočila občini, so zatrdili na občini. Velik izpad prihodkov pričakujejo še pri postavki turistične takse. Namesto načrtovanih 5,4 milijona naj bi se v mestno blagajno nateklo le milijon evrov turistične takse, so na občini pričakovali junija.
Neposredni stroški epidemije so po spomladanskem valu po izračunih občine znašali 401.500 evrov. Gre za stroške nakupa zaščitne opreme in drugih sredstev za zaščito pred nalezljivo boleznijo, za pripravo hrane za socialno ogrožene otroke iz vrtcev in šol, starejše socialno ogrožene in šibke, ki jih je občina pokrila iz proračunske rezerve, med drugim namenjene tudi odpravi posledic nalezljive bolezni.
Izpad parkirnin ne bo zanemarljiv
Zaradi začasne prepovedi izvajanja javnega potniškega prometa bodo do predvidoma konca novembra brezplačne vse javne parkirne površine, razen v občinskih parkirnih hišah. Enak režim je veljal že v spomladanskem valu epidemije. Kakšen upad prihodkov pričakujejo zaradi tega ob koncu leta v javnem podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice, ki upravlja občinske parkirne površine, nam iz družbe niso odgovorili.
Velja omeniti, da parkirnine prispevajo levji delež prihodkov Ljubljanskih parkirišč in tržnic. A zaradi epidemije ne bo prizadet le ta segment njihovega poslovanja. Župan Zoran Janković je na minuli seji mestnega sveta napovedal, da bodo prodajalci živilskih izdelkov na javnih tržnicah v tem času za stojnice plačali le 50 odstotkov najema.
Praznični sejmi v negotovosti
Še vedno ni jasno, ali bodo tudi letošnji veseli december spremljale gostinske in sejemske hišice na ljubljanskih trgih oziroma nabrežjih. V javnem zavodu Turizem Ljubljana priznavajo, da si ob dovoljenju NIJZ ter upoštevanju vseh navodil in priporočil želijo praznični sejem izvesti tudi letos. Če bodo dobili zeleno luč, pa bodo najemnikom prazničnih hišk, katerih najem sicer stane od 333 pa do 15.000 evrov (višina najemnine je odvisna od velikosti in lokacije hišice), omogočili kar 75-odstotni popust.
»S tem želimo kljub epidemiji pričarati lepe, prijazne in praznično obarvane dneve ob koncu leta. Želimo si tudi, da bi lahko izpeljali še več drugih decembrskih prireditev, zavedamo pa se, da bomo določene aktivnosti morali prilagoditi razmeram. S tem bi pomagali delu domačega gospodarstva, ki ga je kriza še posebej prizadela, zaposlenim v gostinstvu, kulturi, organizaciji dogodkov in turizmu,« so še dodali v Turizmu Ljubljana.
LPP vsaj še ena dokapitalizacija
Med javnimi podjetji najhujše posledice epidemije zagotovo nosi Ljubljanski potniški promet (LPP), ki že spomladi od sredine marca do sredine maja zaradi vladnih ukrepov ni smel obratovati, avtobusi pa so v remizi ponovno parkirani od začetka prejšnjega tedna in ne bodo smeli voziti vsaj do konca novembra. Za LPP pa začasna ustavitev javnega potniškega prometa ni edini problem. Zaradi epidemije veliko siceršnjih uporabnikov posega po drugih prevoznih sredstvih, statistike kažejo zajeten upad potnikov in števila potovanj. Do konca oktobra so zabeležili skoraj petdeset odstotkov (14 milijonov) manj potovanj kot v istem obdobju lani.
V Javnem holdingu Ljubljana, ki je lastnik LPP, ne skrivajo, da so »razmere za družbo težke in zelo negotove«. »V tem trenutku sta za družbo najpomembnejši likvidnost in kapitalska ustreznost ob koncu leta. Družbenik Javni holding Ljubljana nad tem ves čas bedi in ima za zagotavljanje kapitalske ustreznosti že pripravljena sredstva, da pomaga družbi LPP,« so zagotovili. Holding je LPP letos že dvakrat dokapitaliziral v skupni vrednosti 2,7 milijona evrov. V načrtu je še ena dokapitalizacija v vrednosti milijona evrov oziroma več, če bo to potrebno. Na ljubljanski občini so potrdili, da bodo LPP namenili dodatno subvencijo, po podatkih holdinga pa naj bi finančno pomagale tudi občine, v katerih družba izvaja javni potniški promet.
Tako v holdingu kot na ljubljanskem magistratu rešitve finančne zagate LPP ne vidijo brez pomoči države. Menijo, da bi morala tudi mestnemu linijskemu avtobusnemu prevozu dodeliti enako pomoč kot medkrajevnemu avtobusnemu in železniškemu prevozu. »Nikakor ni mogoče pričakovati, da bo lokalna skupnost, ki je ustanoviteljica obvezne gospodarske javne službe lokalnega pomena, prevzela vse finančno breme, ki je posledica ukrepov vlade s ciljem preprečevanja okužb z novim koronavirusom,« so prepričani na občini, ki je skupaj z LPP ministrstvu za infrastrukturo večkrat poslala pisne pobude za ustrezne rešitve v interventni zakonodaji.
Na LPP so do konca oktobra ocenili izpad prihodkov v višini okoli 8,5 milijona evrov. Po trenutno znanih podatkih pa si od države lahko obetajo le za približno 2,6 milijona evrov pomoči, in sicer predvsem za povračilo izplačanih nadomestil plač za voznike, ki so bili na začasnem čakanju doma, in za delno povračilo nekritih fiksnih stroškov.
