LPP ima v uporabi deset avtobusov na vodikove gorivne celice. V Stanežičah, kjer sta parkirišče P+R in končna postaja linije 1, je bila letos odprta tudi polnilna postaja za avtobuse na vodik.
Za zagotavljanje oskrbe avtobusov z vodikom so se na občini odločili, da bodo prek svojega podjetja Energetika Ljubljana postavili tudi obrat za proizvodnjo vodika, ki bo stal ob Podutiški cesti v bližini avtocestnega odcepa Koseze. Tam bo delovala tudi večja sončna elektrarna, ki bo obratu zagotavljala električno energijo, s čimer vožnja avtobusov ne bo povzročala izpustov toplogrednih plinov.
Na razpisu Energetike Ljubljana sta bili uspešni ljubljansko inženirsko podjetje C & G zastopanje, svetovanje in inženiring ter italijansko podjetje AVL Italia, ki se med drugim ukvarja s proizvodnjo naprav za pridobivanje vodika z elektrolizo. Pogodba je bila podpisana 16. julija, na razpis pa je prispela le ena ponudba.
Sklenjene so bile štiri pogodbe, ki poleg postavitve obrata za pridobivanje vodika vključujejo tudi vzdrževanje vseh komponent obrata v naslednjih štirih letih.
Naprava za pridobivanje vodika bo postavljena modularno in brez tovarniške stavbe. To pomeni, da bo celoten obrat na lokaciji postavljen v obliki ladijskega zabojnika, v katerem bodo nameščeni vsi strojni elementi. Ta naprava bo potrebovala nekaj več kot en megavat električne energije, ki jo bo primarno zagotavljala sončna elektrarna.
Po pogodbi mora obrat za pridobivanje vodika začeti obratovati 16 mesecev po podpisu pogodbe.
LPP je pred dobrim mesecem z Energetiko Ljubljana že podpisal pogodbo za sukcesivno dobavo vodika za obdobje štirih let. Vrednost pogodbe znaša slabe tri milijone evrov.
Pridobivanje vodika
V vozilih, ki za pogon uporabljajo vodik, so gorivne celice, v katerih iz vodika in kisika iz zraka nastaneta električna energija za pogon in vodna para. Takšno vozilo v ozračje ne izpušča toplogrednih plinov.
Čisti vodik je pomemben plin v industriji, predvsem pri proizvodnji umetnih gnojil. Velika večina vodika se pridobiva iz zemeljskega plina (metana), pri čemer kot stranski produkt nastaja ogljikov dioksid, ki je toplogredni plin. Pri proizvodnji ene tone vodika nastane skoraj šest ton ogljikovega dioksida.
Če naj torej vožnja vozila na vodik res ne povzroča izpustov toplogrednih plinov, mora biti izvor vodika drugačen – takšen, pri katerem ne nastajajo velike količine izpustov. Za pridobivanje tako imenovanega zelenega vodika se uporablja elektroliza vode, ki je obraten proces od tistega, ki poteka v gorivnih celicah vozila. S pomočjo električnega toka se molekule vode razcepijo na vodik in kisik. Če naj bo ta postopek ogljično nevtralen, mora biti ogljično nevtralen tudi vir električne energije, ki se uporablja za elektrolizo, na primer sončna energija.
Celoten postopek priprave vode, elektrolize, stiskanja in shranjevanja vodika ter njegove pretvorbe v električno energijo v gorivnih celicah spremljajo precejšnje izgube. Končna količina električne energije, ki jo vozilo na vodik lahko uporabi za pogon, znaša le dobro tretjino energije, potrebne za proizvodnjo vodika.