Gradbišče ob Tržaški cesti, kjer prenavljajo površine za kolesarje in pešce, si z delavci delijo tudi arheologi. Približno deset jih te dni odkriva plasti zemlje in z vsako plastjo manj so jasnejši obrisi ceste, ki je rimsko predhodnico Ljubljane – Emono povezovala z Akvilejo v današnji Italiji. »Vpadnica v Emono je bila pomembna cesta rimskega cesarstva, saj je prek Emone na eni strani vodila v Panonijo, na drugi pa na Balkan,« je pojasnil arheolog Matej Draksler in dodal, da so že odgovorili na vprašanje, ki je bilo pred začetkom izkopavanj še neodgovorjeno: kje natančno je ta vpadnica potekala.

»Tukaj (nedaleč od križišča Tržaške in Aškerčeve ceste, op. p.) smo lokacijo že natančno določili. Nekaj informacij na drugih lokacijah imamo že od prej, vemo pa tudi, da so Rimljani gradili pravilno in da je cesta ravna. Če te točke torej povežemo, dobimo natančen potek ceste,« je razkril arheolog.

Rimljani niso želeli prometa v mestu

Arheologi upajo, da med arheološkimi raziskavami ne bodo naleteli le na cesto, pač pa tudi na izgubljene predmete, ki so jih morda tam izgubili tisti, ki so po cesti prihajali v mesto ali odhajali iz njega: na primer zanimive novce ali nakit. »Ceste so bile precej blatne, zato je bilo izgubljene predmete težko najti,« je pojasnil Matej Draksler.

Ob tem sledi, ki so jih za seboj pustili Emonci, razkrivajo, da je vpadnica sprva najbrž vodila skozi mesto, ker je bilo to strateško pomembno za nadzor vseh, ki so prihajali v Emono in odhajali iz nje. Kasneje pa je promet prebivalcem postal v breme, zato so vpadnice priključili na obvoznice. »V obdobju miru, torej v drugi polovici prvega stoletja in v drugem stoletju, promet v mestu ni imel več smisla. Zato so eno obvoznico speljali ob zahodnem obzidju in jo nato verjetno priključili na cesto proti severu, drugo pa ob južnem in vzhodnem obzidju, ki je vodila do Ljubljanice,« je povedal sogovornik.

Tudi danes s prometom precej obremenjena Tržaška cesta pa ni bila pomembna zgolj v času Emone. Moderno vpadnico so na območju današnje Tržaške vzpostavili tudi v času vladanja Marije Terezije v 18. stoletju. Ker je bil teren močvirnat in pogosto poplavljen, so namreč takrat vzpostavili tudi odtočne kanale za odtekanje blata. Arheologi so tako ob Tržaški našli tudi dva vodnjaka. »To je bil zelo velik inženirski poseg in zelo kakovostno grajena cesta. Vzeli so si čas za gradnjo, ki stoji še danes,« je poudaril arheolog.

Amfora z žaro in kakovostno keramiko

Arheologi pa niso odkopali zgolj ceste. Že pred začetkom arheoloških izkopavanj ob Tržaški cesti so namreč vedeli, da so imeli Emonci ob vseh treh vpadnicah v Emono grobišča. Zato ni presenetljivo, da je pločnik pri fakulteti za elektrotehniko pod seboj skrival južni odsek zahodnega grobišča, ki je bilo do zdaj še zelo slabo raziskano. Arheologi so odkrili sledi več kot desetih grobov, a so bili precej poškodovani, bolje ohranjena sta bila le dva. »En grob je bil globlje v zemlji, zato je bil tudi zelo dobro hranjen. Gre za pokop v amfori. Ob žari je bil v amfori tudi celoten grobni inventar. S prvo odstranitvijo plasti smo našli steklene posode in kakovostnejše keramične sklede, v prihodnje pa lahko pričakujemo tudi vrednejše predmete. Grob nam je namreč uspelo v celoti dvigniti in je zdaj v restavratorski delavnici,« je pojasnil Matej Draksler. Dodal je, da so bili, v nasprotju s precej uničenimi grobovi, na območju dobro vidni ostanki grobovnih parcel: »V prvi vrsti ob cesti so imeli svoje družinske parcele z nagrobniki premožnejši Rimljani.«

Še več dragocenih najdb si arheologi obetajo na drugi strani Tržaške ceste, torej na območju nekdanje tovarne Tobačna, in nato proti Jadranski cesti. V preteklosti so namreč na delu tega območja arheološka izkopavanja že potekala in takrat so arheologi tam našli nekaj deset grobov. »Ko se bomo v drugi fazi prenove preselili na severno stran Tržaške ceste, bomo torej prav na grobišču,« je pojasnil Matej Draksler, a opozoril, da je precej odvisno tudi od tega, kako dobro ohranjene bodo najdbe na drugi strani vpadnice. »Tega pa, dokler ne začnemo kopati, ne moremo vedeti.«

Priporočamo