Ljubljana se zadnja leta sooča z navalom turistov. Množični turizem je v različnih pogledih, med drugim z nedostopnostjo stanovanj, umikanjem različnih programov in domačinov iz središča mesta, spremenil kakovost bivanja lokalnega prebivalstva. Na Dunaju, kjer beležijo trajno rast turizma, so lani v sodelovanju z Dunajsko turistično organizacijo dokončali novo strategijo za turistično gospodarstvo. Strategija z naslovom Optimum Tourism se posveča zlasti vprašanju, kako turistično rast oblikovati na trajnosten način in kako uravnotežiti interese prebivalcev in obiskovalcev.
V kakšni meri se Dunaj sooča z množičnim turizmom?
V tem trenutku turizma v mestu ne zaznavamo kot problem. V okviru raziskave, kako Dunajčani sprejemajo turizem, Dunajska turistična organizacija opravlja mesečne ankete, v katerih letno sodeluje 3600 občanov, in kot kažejo raziskave, turizem v mestu podpira 9 od 10 prebivalcev. Kar je tudi eden od ciljev turistične strategije mesta. Ne glede na to pa se zavedamo, da je prekomerni turizem globalno vprašanje, s katerim se soočajo v mnogih mestih, in z njim se ukvarjamo tudi na Dunaju.
Kaj so glavne stvari, ki jih Dunajčani v anketah navajajo v kritiki turizma?
Kar smo v zadnjih letih v sodelovanju z raziskovalci ugotovili, je, da je velika tema v tem pogledu vprašanje gostote. In sicer v smislu zgoščenosti v javnem prostoru, javnem prevozu in podobno. Naša osrednja turistična sezona je sicer poletje, največ obiskovalcev pa zaznamo v božičnem času, s čimer je povezana gneča v mestu. To pa prebivalci, še zlasti prvega okrožja, torej mestnega središča, kot tudi nekateri, ki tam delajo, navajajo kot manj prijetno. Zanje je to nekoliko stresno, vendar se obenem zavedajo, da je turizem za Dunaj pomemben z ekonomskega vidika. Ker je številčnost turistov na Dunaju zgoščena v določenem obdobju leta, je ena od strategij usmerjena k bolj enakomerni razporeditvi turizma skozi vse leto. Zato se osredotočamo na kongresni turizem, saj je tovrstne dogodke mogoče časovno kot tudi prostorsko usmerjati.
Je cilj, da turisti in turizem postanejo bolj »nevidni« del mesta?
Ne bi tako rekla. Pri spremljanju zgoščevanja turistov v enem delu Dunaja je pomembno, da obiskovalce razporedimo po celem mestu, vendar ne način, da bi ti postali nevidni, saj sta mednarodni pridih in možnost mednarodne izmenjave pomembna dodana vrednost turizma. Hkrati je pomembno vprašanje, kaj lahko turist naredi za sosesko – kar je točka, v katero vstopi naš akcijski program, ki govori o ustvarjanju prostora. Dunaj je hitro rastoče mesto, vsako leto imamo od 15.000 do 20.000 novih prebivalcev, zaradi česar nastaja veliko novih sosesk, kjer je pogosto izziv vzpostavitev mešane rabe prostora. Da gre torej za predele, kjer se vzpostavijo različni programi s trgovinami, lokali, restavracijami in drugimi vsebinami, in ne zgolj stanovanjske soseske. Pri čemer je privabljanje turistov v soseske, kjer lahko izkusijo del lokalnega vsakdana, prav tako eden od načinov vzdrževanja lokalne ekonomije. Poleg tega je v nekaterih mestih mogoče spremljati prakse, kako je hotel denimo postal pomembna infrastruktura za sosesko in je, namesto da bi bil namenjen zgolj obiskovalcem, odprt tudi za lokalno skupnost. V sobah za seminarje lahko tako domačini organizirajo različne delavnice, prav tako so ure joge odprte tudi za njih in podobno. V teh prostorih se obiskovalci in prebivalci srečujejo ter drug od drugega pridobivajo.
Izkušnja z množičnim turizmom v Ljubljani je povezana s padcem kakovosti življenja za lokalno prebivalstvo. Ljubljana je postala drago mesto, prebivalci pa so iz središča mesta praktično izrinjeni oziroma se umikajo. Turizem na Dunaju ne vpliva na kakovost življenja lokalnega
prebivalstva?
Za mirno sobivanje prebivalcev in obiskovalcev je pomemben dober regulatorni okvir. Na Dunaju je seveda pomembno, da imamo veliko število subvencioniranih stanovanj, kar zagotavlja njihovo dostopnost. Pri neprofitnih in subvencioniranih stanovanjih gre za odlično dediščino rdečega Dunaja (obdobje razcveta javne gradnje stanovanj med letoma 1918 in 1934, op. a.), ki pa jo z gradnjo občinskih stanovanj ohranjamo. Poleg tega smo pred dvema letoma sprejeli omejitve kratkoročnega oddajanja do največ 90 dni na leto, kar je bil prav tako pomemben korak za preprečevanje negativnih vplivov rasti števila turistov na kakovost in dostopnost stanovanj za Dunajčane. Kar je eden od odgovorov, kako vzdrževati ravnovesje med tokom turistov in lokalno skupnostjo.
Poleg časovne omejitve kratkoročnega oddajanja ste sprejeli še kakšne druge omejitve?
So območja v mestu, ki so namenjena zgolj bivanju in tam nepremičnin ni mogoče kratkoročno oddajati oziroma le pod zelo strogimi pogoji. Je pa treba poudariti, da je Ljubljano težko primerjati z Dunajem, ki je policentrično mesto. Živim recimo v 16. okrožju in središče mesta, torej 1. okrožje, obiščem zgolj občasno. V soseski imamo namreč lokalno središče, kjer so na voljo vse vsakodnevne storitve, poleg tega je veliko zanimivih kulturnih, družabnih in drugih prostorov razpršenih po različnih koncih mesta. Ta razvejana infrastruktura atraktivnih prostorov za domačine je dobra. Pri čemer si sedaj prizadevamo, da bi nekateri od teh prostorov postali zanimivi tudi za obiskovalce, saj na tak način lahko spodbudimo turiste, da obiščejo različne predele in lahko tako bolje razporedimo koristi po celotnem mestu. Glede na to, da se veliko turistov večkrat vrne na Dunaj, je velik interes tudi za raziskovanje mesta onkraj klasičnih znamenitosti.
Kaj so ključni cilji nove turistične strategije Dunaja?
Glavni cilj je, da Dunaj ostane mesto, ki je dobro za življenje. V preteklih letih je Dunaj večkrat zapored zasedel prvo mesto na svetovni lestvici mest, ki ponujajo najboljšo kakovost življenja. In zelo je pomembno, da tudi Dunajska turistična organizacija mesto razume skozi to kvaliteto. V novi strategiji je tako osrednji cilj obdržati uspeh, da 9 od 10 Dunajčanov podpira turizem v mestu in da bi 9 od 10 turistov Dunaj priporočilo kot mesto, ki ga je vredno obiskati. Želimo torej ohraniti najboljše iz obeh svetov, česar pa se lotevamo dinamično.
Eden od akcijskih programov v tem pogledu je že omenjeno ustvarjanje prostorov.
Tako je, kar pomeni oblikovanje novih kakovostnih prostorov tako za prebivalce kot turiste. Pri čemer te razvijamo v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. Za to pa smo razvili dvanajst principov, ki vključujejo velik del že omenjenih vidikov. Med njimi je dobra regulacija, ki služi za okvir, poleg tega je pomembno predvsem skovati dobro zavezništvo med turističnim in urbanim razvojem. Kar vključuje tako oblikovalske principe kot tudi skupno razvijanje prostorov z vsemi deležniki.
Naj poudarim, da je kar nekaj načel, ki smo jih predlagali v publikaciji o akcijskem programu ustvarjanja prostorov, že del procesa urbanega načrtovanja, kot to velja za participatorno razvijanje prostorov, ki vključuje lokalno prebivalstvo. Podobno je tudi s poudarkom na trajnostni usmerjenosti urbanega oblikovanja. Kar nam manjka, je močnejše sodelovanje med turizmom in urbanim načrtovanjem. Pri čemer so pomemben del ustvarjanja prostorov zgodbe, saj prispevajo k razumevanju, kaj prostor dela posebnega. Pomembna sta lokalna naracija in razumevanje identitete prostora, šele zatem lahko prostor promoviramo tudi obiskovalcem. To je sicer pristop, ki je na ravni mesta že implementiran. Pred dvema letoma je tako potekala velika oglasna kampanja, v kateri je Dunajska turistična organizacija promovirala soseske zunaj mestnega središča. Kar so naredili na avtentičen način, saj so predstavljali tisto, kar dela posamezen prostor poseben za prebivalce.
Kateri dunajski prostori že na dober način naslavljajo tako domačine kot turiste?
Zelo dober primer tega, čeprav je v bližini mestnega središča, je Muzejska četrt. Prostor s pravim vzdušjem mestne dnevne sobe je med lokalnim prebivalstvom zelo popularen, obenem pa območje, posejano z nekaterimi najbolj znanimi muzeju v mestu, obišče tudi veliko turistov. A obe skupini se tam srečujeta in prepletata na popolnoma naraven način. Čeprav seveda to ne pomeni, da se vsakič, ko greš tja, pogovarjaš s kakšnim od turistov. Ne gre za to, temveč za mirno sobivanje, a če si radoveden in želiš spoznati tujce, jih lahko. Poleg tega je še ena stvar, zaradi katere je ta prostor tako poseben, in sicer je to območje, ki ni nujno povezano s potrošnjo. Za to, da tam preživljaš čas, ti ni treba ničesar kupiti, temveč lahko preprosto preživljaš čas na ikoničnih urbanih elementih. Tako so vsi dobrodošli ne glede na kupno moč. Če si želiš in imaš denar, pa greš v lokal na kavo ali si recimo kot študentje prineseš pivo iz supermarketa. Gre za zelo vključujoč prostor, ki je odprt za vse.
Kaj je recept za takšno sobivanje prebivalcev in turistov?
To poskušamo opisati z dvanajstimi načeli za uspešno oblikovanje javnih prostorov. Ključni elementi so privlačen dizajn, ki že s svojo zasnovo spodbuja trajnostno in spoštljivo rabo, opremljenost z ustreznimi funkcijami in namembnostmi, kot so različne trgovine, gostinski lokali pa tudi socialna infrastruktura v pritličnih conah. Jasna pravila, pristojnosti in postopki, v katere so vključeni tudi lokalni deležniki, kot so prebivalci in podjetniki, ter seveda upoštevanje lokalnih navad in identitet tako pri razvoju kot tudi pri trženju določenega dela mesta.
Bi model Optimum Tourism lahko uporabila tudi manjša evropska mesta, kot denimo Ljubljana?
Vsekakor. V središču modela je namreč vprašanje, kako se lahko kakovost življenja v mestu ustrezno razvija, da bo privlačno tako za prebivalce kot obiskovalce. Vsaka mestna uprava in vsaka turistična organizacija bi se morala ukvarjati s tem osrednjim vprašanjem. Glede na lokalne razlike in različne izzive pa je treba izbrati različne rešitve.
Kaj so pomembne usmeritve trajnostnega turizma na Dunaju?
Eden od poudarkov je namenjen mobilnosti – kako turisti prihajajo v mesto. Veliko jih pride z letalom, prav tako z avtomobili. V preteklosti je bilo ljudi, ki so prišli z avtomobilom, več kot tistih, ki so prihajali z vlakom, in v turističnem uradu so si zadali za cilj, da to spremenijo. V sodelovanju z avstrijskimi železnicami in promocijskimi ter marketinškimi prijemi jim je uspelo dvigniti odstotek turistov, ki na Dunaj pridejo z vlakom, in jih je že več kot obiskovalcev z avtom. Res je, da imamo pri tem prednost, ker je Dunaj železniško vozlišče Evrope. Z nočnim vlakom greš lahko do Pariza, Bruslja, Varšave in Rima. Poleg tega turistični urad sodeluje z mestnim podjetjem za javni prevoz in tako dunajska mestna karta (Vienna City Card) poleg prevoza vključuje tudi določene ugodnosti v muzejih, nekaterih restavracijah in drugo. Gre torej za atraktiven turistični paket.
V čem so scenariji mest, ki se soočajo s prekomernim turizmom, kot so Benetke in Barcelona,
lahko poučni za Dunaj?
Kar se vsekakor lahko učimo iz izkušenj Benetk, je povezano s križarkami. Te predstavljajo velik izziv, ki ga je treba nasloviti. Smo mesto ob Donavi, ki je prav tako povezana s križarkami. Problem teh pa je, da ljudje na njih spijo in jedo, in ko stopijo z ladje, konzumirajo le majhen del lokalne kulture. Niso aktivni turisti v mestu na način, kot bi si želeli, da bi se v lokalnem okolju angažirali na bolj produktiven način. Podoben izziv predstavljajo turistični avtobusi, ki v mesto pridejo celo samo za en dan.
Kakšne so rešitve za tovrstni množični turizem?
Tudi v tem primeru bi izzive lahko reševali s predpisi, sodelovanjem ali ciljnimi komunikacijskimi kampanjami. Pomembno je, da problem najprej konkretno opredelimo in lokacijsko določimo. Na Dunaju si trenutno prizadevamo za oblikovanje zanesljive podatkovne baze za enodnevni turizem. Šele takrat bomo lahko, na podlagi jasnih podatkov in dejstev, sprejeli tudi konkretne ukrepe.